Prenova večstanovanjskih stavb

Pri prenovi večstanovanjskih stavb bi se morali bolj kot zmanjšanja stroškov ogrevanja zavedati izboljšanja kakovosti bivanja v prenovljenem objektu. Ker bo do naslednje prenove predvidoma minilo precej let, je stavbo koristno prenoviti čimbolje, če se le da, v standardu pasivne hiše.

Prenova večstanovanjskih stavb

Država je zavezana k večanju energijske učinkovitosti stavb, zato preko Eko sklada še posebej spodbuja projekte celovite prenove. Gledano s strani stroke ni ovir tudi za prenovo večstanovanjskih stavb, ki v državi predstavljajo velik delež v stavbnem fondu in zato tudi velik potencial pri prihrankih energije.

Ob celoviti prenovi je smiselno spodbujati tudi prenovo in posodobitev iztrošenih in zastarelih instalacij, morda poseg v funkcionalno ureditev stanovanja, razširitev bivalnih površin z dodanim balkonom, ložo, teraso, tudi vgradnja dvigala bi izboljšala standard bivanja. In ne nazadnje, preveriti je treba tudi potresno odpornost stavbe. Večina je bila namreč grajena v obdobjih, ko zakonodaja še ni bila posebej dosledna na tem področju.

Pri prenovi večstanovanjske stavbe, ki je vsekakor velik finančni in organizacijski zalogaj, je nujen sposoben in usposobljen vodja projekta (ni nujno, da je to upravnik stavbe), ki bo znal povezati vse udeležene v procesu, od načrtovanja do izvedbe.

Prenova večstanovanjske stavbe bi moral biti izziv tako za stanovalce kot za arhitekte in projektante. Stavba bi morala poleg višje energijske učinkovitosti, boljše funkcionalnosti in posodobljenih instalacij pridobiti tudi novo arhitekturno podobo, ki bi s svežo energijo nagovarjala stanovalce, pa tudi ostale uporabnike prostora, ki cenijo kvalitetno urbano okolje.

 

Več v reviji Gradbenik