Slovenski inženirski dan 2025: Razogljičimo grajeno okolje!

Gradbeni sektor na pragu trajnostne preobrazbe – Ali lahko ogljično nevtralen beton postane novi standard gradnje v Sloveniji? – 4. marec 2025

Slovenski inženirski dan 2025 bo v znamenju trajnostnega razvoja gradbeništva. Na svetovni dan inženirstva za trajnostni razvoj, ki ga obeležujemo 4. marca, bo Inženirska zbornica Slovenije (IZS) organizirala največje letno srečanje pooblaščenih inženirjev. Dogodek, ki se bo odvijal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, bo po napovedih povezal več kot 500 pooblaščenih inženirjev vseh strok, ki bodo razpravljali o izzivih in priložnostih za razogljičenje grajenega okolja.
 Gradbeni sektor je v Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, eden največjih porabnikov virov in energije, hkrati pa tudi glavni povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida. S tem se postavlja vprašanje, kako zmanjšati okoljski odtis gradbenih dejavnosti in katere rešitve bodo omogočile trajnosten prehod. Slovenski inženirji so si že zadali ambiciozen cilj – preoblikovati gradbeni sektor v trajnostno usmerjeno dejavnost in industrijo, ki bo zmanjšala emisije, hkrati pa še vedno zadostila potrebam po novi infrastrukturi in gradnji.

Ogljično nevtralen beton: Nov izziv in priložnost
 Ena od tem letošnjega Slovenskega inženirskega dne bo uporaba ogljično nevtralnega betona, ki bi lahko postal nov gradbeni standard v Sloveniji. Beton je osnovni gradbeni material, ki pa je tudi eden največjih virov emisij ogljikovega dioksida, saj proizvodnja cementa, ki je glavna sestavina betona, povzroča velik ogljični odtis. Z zmanjšanjem porabe cementa, uporabo alternativnih mineralnih dodatkov v cementih in optimizacijo proizvodnih procesov pa je že mogoče doseči betonske mešanice, ki imajo občutno manjši okoljski vpliv. A trenutna praksa še ne sledi potencialu.

Zeleni pristaniški projekti in druge trajnostne inovacije
 Inženirji se bodo na srečanju dotaknili tudi širšega področja trajnostnih praks, ki presegajo samo gradbeništvo in segajo na področje prometa in logistike, kjer je smotrno povečevati energetsko učinkovitost in zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Med njimi bo tudi razogljičenje pristanišč. Z uvedbo električnih pristaniških vozil, uporabe baterij in gorivnih celic pri tovornih ladjah ter drugih trajnostnih tehnologij bi lahko zmanjšali emisije tako na morju kot na kopnem in ustvarili zelene transportne poti, ki bi omogočile tudi bolj trajnostno delovanje našega pristanišča.
Poleg tega bodo inženirji predstavili številne rešitve za izrabo geotermalne energije v gradbeništvu, predvsem za ogrevanje in hlajenje stanovanjskih in poslovnih prostorov. Geotermalna energija je obnovljiv vir, ki ima v Sloveniji velik potencial, vendar je še vedno premalo izkoriščen. Če bi se geotermalne rešitve bolje integrirale v gradbeni sektor, bi to prispevalo k večji energetski učinkovitosti in manjšemu okoljskemu odtisu.
Pomembno bo tudi vprašanje povečanja uporabe lesa kot gradbenega materiala. Les je trajnosten gradbeni material, ima manjši ogljični odtis v primerjavi z materialoma, kot sta beton in jeklo. Slovenija ima močno tradicijo lesne industrije, ki se vse bolj vključuje v gradbeništvo, predvsem v gradnjo energetsko učinkovitih in ekoloških stavb. Tako bo Slovenija lahko povečala rabo tega naravnega in trajnostnega materiala v gradnji, kar bo pripomoglo k zmanjšanju emisij in večji trajnostnosti gradbeništva.

Rešitve za reciklažo in trajnostno ravnanje z odpadki
 Zaradi rasti gradbene industrije se povečuje tudi količina gradbenih odpadkov. Inženirji razvijajo rešitve za reciklažo gradbenih materialov, kot so beton, asfalt, opeke in drugi materiali, in njihovo ponovno uporabo v novih gradbenih projektih. Tako se ne le zmanjšuje potreba po novih surovinah, temveč se zmanjšajo tudi količine odpadkov, ki končajo na odlagališčih. Poleg tega se razvija nova zakonodaja o ravnanju z odpadki, ki bo omogočila lažje in bolj učinkovito obvladovanje gradbenih odpadkov ter spodbujala krožno gospodarstvo v gradbeništvu.

Trajnostne rešitve za pametno prihodnost
 Med temami letošnjega Slovenskega inženirskega dneva bodo tudi sončne elektrarne, polnilnice za električna vozila, baterijski hranilniki, toplotne črpalke, pameten nadzor energetske učinkovitosti in pametno upravljanje hitrosti na avtocestnem sistemu. Vse te rešitve predstavljajo korak v smeri trajnostnega grajenega okolja in vodenja prometa, kjer tehnologije omogočajo večjo energetsko učinkovitost, manjši okoljski vpliv in v primeru prometa tudi večjo varnost v prometu.

Inženirji so nosilci trajnostnih sprememb
 Slovenski inženirski dan 2025 bo ključna točka za slovensko inženirsko dejavnost in slovenski gradbeni sektor, saj bo pokazal, da so inženirji ključni nosilci sprememb v prehodu na trajnostno gradnjo. Z inovativnimi rešitvami, ki vključujejo uporabo trajnostnih materialov, reciklažo in ponovno uporabo, zelene tehnologije in pametne energetske sisteme, lahko inženirji oblikujejo prihodnost gradbeništva in grajenega okolja v Sloveniji in svetu. Inženirji znamo in zmoremo!

Za udeležbo na konferenci boste pooblaščeni in nadzorni inženirji prejeli 5 kreditnih točk iz izbirnih vsebin. Le te vam bodo pripisane avtomatično.

Več informacij:

na spletni strani https://www.izs.si/aktualno/slovenski-inzenirski-dan-2025/
069 910 180, 01-547-33-17, Talija Kaličanin, talija.kalicanin@izs.si
069 910 181, 01-547-33-26, Neža Časl Škodič, neza.casl@izs.si

VSEBINE PREDAVANJ:

Plenarni del:
 ● izr. prof.dr. Andrej Senegačnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Resnica in miti o razogličevanju
 ● prof. dr. Snežana Marinković, University of Belgrade, Faculty of Civil Engineering (FCEUB)
Dekarbonizacija građevinskog sektora: da li je postizanje neto nule do 2050 izvodljivo? (predavanje bo potekalo v srbskem jeziku)
 ● dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Štefan
Kdaj bomo energijo pridobivali iz vode?
 ● prof. dr. Andrej Ferdo Gubina, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko
Elektroenergetski sistemi, integracija obnovljivih virov energije, integracija sončne in vetrne
 energije
● dr. Miloš Markič, Geološki zavoda Slovenije
Možnosti podzemnega skladiščenja CO₂ v Sloveniji
 ● dr. Bruno Glaser, GEN energija d.o.o.
Jedrska energija - pot do razogličenja
 ● dr. Rudi Vončina, Elektroinštitut Milan Vidmar
Trajnostno poročanje
 ● mag. Tomaž Černe, Igea d.o.o.
Krožno gospodarjenje s prostorom – kaj je to?

Sekcijski del I
 ● dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje d.o.o.
Pomembnost detajlov pri projektiranju lesenih konstrukcij za uspešen razvoj trajnostne gradnje
 ● Amel Emkić,Wienerberger d.o.o.
Izbira konstrukcijskega sistema kot osnove za trajnostno projektiranje in zmanjšanje vpliva na
okolje
 ● doc. dr. Nina Rman, Geološki zavod Slovenije
Načrtovanje sistemov rabe geotermalne energije na podlagi javno dostopnih podatkov
 ● Irena Koželj, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Predstavitev novosti iz predlogov uredb o odpadkih, ki nastanejo pri gradnji
 ● doc. dr. Stanislav Lenart, Zavod za gradbeništvo Slovenije
Sekundarni in reciklirani materiali v nasipnih plasteh konstrukcij iz armirane zemljine
 ● dr. Lidija Ržek, Zavod za gradbeništvo Slovenije
Uporaba recikliranih asfaltov
 ● Borut Hojnik, Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d.o.o.
Projekt CINDERELA – Primer ponovne uporabe gradbenih odpadkov za gradnjo pri sanaciji
degradiranega območja
 ● Sašo Seljak, Alpacem Cement, d.d.
Ogljično nevtralni beton: Uporaba zaostaja za potencialom
 ● dr. Rok Cajzek, GIC GRADNJE, d.o.o.
Sodobna proizvodnja betona z nižjim ogljičnim odtisom

Sekcijski del II
 ● prof. dr. Mihael Sekavčnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
Izzivi in omejitve zelenega prehoda Slovenije
 ● mag. Andrej Zorec, E PRIHODNOST d.o.o.
Sončne elektrarne in polnilnice za električna vozila – simbioza delovanja in vpliv na elektro omrežje
 ● mag. Igor Podbelšek, Elektroinštitut Milan Vidmar
Uporaba baterijskih hranilnikov v sodobnih elektroenergetskih postrojih v industriji in poslovnih
stavbah
 ● dr. Luka Lorbek, Metronik d.o.o.
Pametne rešitve za upravljanje porabe energije (EMS - Energy Management System)
 ● doc. dr. Gregor Dolanc, Institut Jožef Stefan
Vloga vodika v energetski oskrbi
 ● Mitja Lenassi, LENASSI d.o.o.
Razogljičenje grelnih sistemov stavb
 ● izr. prof. dr. Marina Zanne, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet
Dekarbonizacija v pristaniščih
 ● mag. Ulrich Zorin, DARS d.d.
Sistem za upravljanje hitrosti na širšem ljubljanskem avtocestnem sistemu