Alkalijsko-silikatna reakcija v betonu

Beton je najpomembnejši gradbeni material, zato je nujno, da poznamo in razumemo degradacijske procese, ki ogrožajo njegovo funkcionalnost in trajnost. Na ta način je možno te procese preprečevati oziroma v primeru, da je do njih že prišlo, beton učinkovito sanirati ali pa jih obvladovati do te mere, da se uporabnost poškodovanega betona brez bistvenih škodljivih posledic lahko podaljša. Betonska konstrukcija ali element sicer ne bo dosegel ali presegel načrtovane življenjske dobe, ne bo pa ga potrebno v danem trenutku odstraniti.
Specifični degradacijski procesi v betonu so kemijske oz. fizikalno-kemijske reakcije, ki nastanejo primarno zaradi reakcij med sestavinami betona, brez zunanjih vplivov – z izjemo vlage. Najbolj pogosti in destruktivni sta zakasnela sulfatna reakcija in alkalijsko-silikatna reakcija (ASR), ta zadnja je imenovana tudi betonski rak.
Zelo verjetno je, da je ta reakcija že dolgo pred odkritjem povzročala probleme v betonih, vendar vzrok ni bil ugotovljen in razumljen do sredine 30-ih let prejšnjega stoletja. Leta 1940 je reakcijo kot prvi pravilno identificiral T. E. Stanton, inženir pri kalifornijskem državnem oddelku za avtoceste. Pojasnil je vzrok za nenavadne poškodbe betona, na katere je naletel v svoji inženirski praksi. Čeprav je od tedaj minilo več kot 80 let in je ASR predmet številnih raziskav na mikro-, mezo- in makronivoju, reakcija še vedno povzroča propadanje betona povsod po svetu in še ni v celoti razumljena.
Stanton je ugotovil, da je ASR fizikalno-kemijska reakcija med topnimi alkalijami, ki so prisotne v porni raztopini betona in med reaktivnim silikatnim agregatom.
 V članku je opisana alkalijsko-silikatna reakcija v betonu, z namenom, da gradbeni sektor ponovno opozorimo na ta pojav – predvsem v luči dejstva, da so bili v zadnjem desetletju v državi identificirani številni primeri poškodb betona zaradi ASR.

Več v reviji Gradbenik marec 2025