Blue Economy Forum 2026

Od teorije do prakse, od raziskav do lokalne skupnosti: Blue Economy Forum (Forum modrega gospodarstva) je v Ajdovščini združil italijanske institucije, strokovnjake in upravljavce vodnih virov na študijskem dnevu z naslovom »Od modela do ozemlja: najboljše prakse pri upravljanju voda v Sloveniji«. Poudarek je bil na primerjavi najboljših praks trajnostnega upravljanja voda. Dogodek je potekal v sklopu projekta Interreg WABIN (Čezmejna vodna bilanca hidrogeoloških porečij z integriranimi metodologijami in prilagajanjem podnebnim spremembam), ki ga sofinancira program Interreg VI-A Italija-Slovenija. Študijski obisk je bil del čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo, katerega cilj je bil okrepiti tehnično znanje, spodbuditi prenos znanja in spodbuditi inovativne modele za celostno upravljanje vodnih virov kot odgovor na izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe.

Voda kot skupna odgovornost brez meja

Udeležence konference je najprej pozdravil župan Občine Ajdovščina, Tadej Beočanin, ki je izpostavil ključne izzive upravljanja vodnih virov v Vipavski dolini. Poudaril je predvsem vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo ter potrebo po sistemskih rešitvah za zagotavljanje stabilne oskrbe z vodo. Ob tem je izrazil zadovoljstvo nad uspešnim čezmejnim sodelovanjem v okviru projekta WABIN.

Zbrane je ob začetku konference nagovoril tudi Giuseppe Cavagna, veleposlanik Italije v Sloveniji, ki je poudaril pomen tesnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo tako na gospodarskem kot raziskovalnem področju. Izpostavil je, da prav tovrstni projekti in strokovna srečanja predstavljajo konkretno uresničevanje čezmejnega povezovanja. Ob tem je omenil tudi nedavno podpisan sporazum o sodelovanju na področju oskrbe s pitno vodo med Rižanskim vodovodom Koper in tržaško družbo AcegasApsAmga, ki upravlja vodne vire na italijanski strani meje. To dodatno potrjuje, da vodni viri ne poznajo administrativnih meja, temveč zahtevajo skupno upravljanje širšega prostora od Alp do Jadranskega morja.

Projekt WABIN: čezmejna vodna bilanca kot orodje prihodnosti

Projekt WABIN (Water Balance in Interregional Basins) je predstavil Diego Santaliana, vodja projektov sodelovanja v Tehnološkem parku severnega Jadrana. Projekt se osredotoča na čezmejno območje porečja reke Soče ter gorskega sistema, ki predstavljata ključni območji za raziskovanje in varovanje vodnih virov. Osrednji cilj projekta je vzpostavitev zanesljivih modelov vodne bilance, ki omogočajo natančnejše načrtovanje rabe voda in prilagajanje na podnebne spremembe. Pri tem projekt združuje napredne analitične metode, modeliranje ter vključevanje različnih deležnikov, od lokalnih skupnosti do raziskovalnih institucij.

Diego Santaliana

Poseben poudarek je namenjen tudi vključevanju javnosti in ozaveščanju o pomenu trajnostnega upravljanja vode. Projekt spodbuja t. i. »rečne pogodbe«, ki povezujejo različne deležnike pri upravljanju vodnih virov. Razprava je opozorila tudi na širši geografski in zgodovinski kontekst prostora, kjer se prepletajo alpski in kraški vodni sistemi. Ta kompleksnost zahteva multidisciplinarni pristop, saj vodni viri vključujejo tako površinske kot podzemne vode, vključno z manj raziskanimi zalogami, kot je t. i. »fosilna voda« v podmorskih strukturah Tržaškega zaliva.

Upravljanje vodnih nesreč: izkušnje po poplavah 2023

Predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor Republike Slovenije, Ervin Vivoda, je predstavil sistem upravljanja velikih vodnih nesreč v Sloveniji. V ospredju je bil pregled zakonodajnega okvira na področju poplav in plazov ter odziv države na katastrofalne poplave leta 2023.

Ervin Vivoda

Predstavil je sprejete interventne ukrepe, vključno z zakonodajo za odpravo posledic naravnih nesreč in vzpostavitvijo državne tehnične pisarne, ki koordinira sanacijske aktivnosti. Posebej je izpostavil izzive umeščanja protipoplavnih ukrepov v prostor, kjer se pogosto srečujejo različni interesi, kot so na primer varovanje okolja in razvoj infrastrukture.

Predavanje je tako jasno pokazalo, da se Slovenija, podobno kot druge evropske države, sooča z vse večjimi izzivi na področju upravljanja voda, kjer bo v prihodnje ključna kombinacija zakonodajnih ukrepov, tehnoloških rešitev in premišljenega prostorskega načrtovanja. Kot konkreten primer je bil predstavljen plaz Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovščini, ki predstavlja enega najbolj znanih primerov aktivnega plazenja v Sloveniji. Udeleženci so si lokacijo po zaključku konference tudi ogledali.

Upravljanje voda v Vipavski dolini

Praktični vidik upravljanja vodnih virov je predstavil Janez Furlan iz Občine Ajdovščina, ki je ponazoril razvoj namakalnega sistema v Vipavski dolini. Ključno vlogo pri tem ima vodni zadrževalnik Vogršček, zgrajen v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki omogoča tako zadrževanje vode kot namakanje kmetijskih površin. Danes si prizadevajo za širitev namakalnega sistema na širše območje doline, pri čemer se soočajo z zakonodajnimi omejitvami ter usklajevanjem različnih lokalnih interesov.

Izpostavljen je bil tudi problem upravljanja vodnih bilanc, saj je razpoložljivost vode močno odvisna od letnih nihanj padavin. To zahteva natančno načrtovanje in prilagajanje sistema, kar postaja vse pomembnejše v razmerah podnebnih sprememb.

Vodne bilance kot ključni instrument upravljanja

O pomenu vodnih bilanc je podrobneje spregovoril Primož Banovec z Univerze v Ljubljani, ki je poudaril, da je vodna bilanca temeljno orodje za razumevanje razpoložljivosti in rabe vode na različnih ravneh, od nacionalne do lokalne. Poudaril je kompleksnost teh sistemov, saj vključujejo številne parametre, kot so prostorska ločljivost, časovni koraki, merjenja, modeliranje ter financiranje ukrepov. Vodne bilance niso pomembne le za naravne sisteme, temveč tudi za urbana okolja, industrijo, kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo. Poseben izziv predstavlja kras, kjer so podzemni vodni tokovi izjemno kompleksni in težko predvidljivi. Pri tem je ključno sodelovanje med državami in izmenjava podatkov, saj vodni sistemi pogosto presegajo državne meje.

Primož Banovec 

Satelitsko spremljanje tal s tehnologijo InSAR v praksi

Pomemben tehnološki vidik je predstavil Stefano Ruben Presezzi iz podjetja Tre Altamira, ki je razložil uporabo tehnologije InSAR (Interferometric Synthetic Aperture Radar) za spremljanje premikov zemeljske površine v neposrednih časovnih intervalih.

Tehnologija omogoča izjemno natančno spremljanje deformacij tal, praktično do natančnosti nekaj milimetrov na podlagi satelitskih posnetkov. Med drugim je bila predstavljena uporaba na območju Rebrnic pod Nanosom, kjer poteka hitra cesta H4. Analize so pokazale, da so na določenih območjih v zadnjih letih zaznali premike tal tudi do več metrov, kar omogoča boljše razumevanje procesov plazenja in pravočasno ukrepanje. Takšne tehnologije predstavljajo pomembno podporo pri upravljanju infrastrukture in zmanjševanju tveganj.

 Stefano Ruben Presezzi

Modeliranje vodne bilance: primer Kraškega vodovoda Sežana

V drugem delu konference je Goran Vižintin, z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, predstavil praktično uporabo modelov vodne bilance na primeru Kraškega vodovoda Sežana. Ponazoril je postopek zbiranja podatkov in analize vodnega vpliva, ki omogoča oceno razpoložljivosti vodnih virov ter načrtovanje njihove rabe. Takšni modeli so ključni za dolgoročno upravljanje vodnih sistemov, saj omogočajo simulacijo različnih scenarijev in prilagajanje na prihodnje spremembe.

Gaia Travan, iz Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko iz Trsta, pa je na primeru Vipavske doline predstavila model geofizikalne aplikacije in meritev za čim boljšo opredelitev vodne bilance na primeru reke Vipava in naselja Miren.

 Gaia Travan

Rečne politike in krožno gospodarstvo

Zaključni del konference je bil namenjen okrogli mizi z naslovom »Bottom-up mreženje za razvoj rečnih politik«, ki je poudarila pomen vključevanja lokalnih skupnosti in različnih deležnikov pri oblikovanju trajnostnih rešitev za upravljanje vodnih virov. Razprava se je osredotočila predvsem na problematiko zbiranja odpadkov v rekah ter razvoj krožnih gospodarskih modelov, ki omogočajo ponovno uporabo in zmanjševanje obremenitev vodnega okolja.

Flavio Rizzolio z Univerze Ca’ Foscari v Benetkah je predstavil vpliv mikroplastike na biološke organizme ter opozoril na dolgoročne posledice njenega kopičenja v vodnih ekosistemih. Kostja Klabjan iz podjetja Clera One je nadaljeval s predstavitvijo tehnoloških rešitev za odstranjevanje mikroplastike iz odpadnih voda, pri čemer je poudaril pomen inovativnih filtracijskih sistemov in njihove implementacije v obstoječo infrastrukturo.

Kostja Klabjan

Nicola Rubini iz organizacije River Cleaning je predstavil primere dobrih praks pri odstranjevanju odpadkov iz rek ter izpostavil pomen sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, podjetji in nevladnimi organizacijami pri vzpostavljanju učinkovitih sistemov zbiranja odpadkov. Posebej je poudaril potencial krožnega gospodarstva, kjer odpadki postanejo vir novih surovin.

V nadaljevanju je Tiziana Perin, projektna vodja v Tehnološkem parku severnega Jadrana, govorila o čezmejnih vidikih krožnega gospodarstva na primeru projekta RECREATE, ki spodbuja ponovno uporabo materialov in zmanjševanje odpadkov v širšem čezmejnem prostoru.

Razpravo je zaokrožil Marco Abordi, ki sodeluje z agencijo ARPAV v okviru projekta Interreg MARLESS. Predstavil je integrirane strategije za zmanjševanje rečnega onesnaževanja z odpadki. Izpostavil je pomen tehničnih meril, učinkovitega upravljanja ter usklajenega delovanja različnih institucij pri uvajanju konkretnih rešitev na terenu.

Skupni zaključek razprave je bil, da je za učinkovito upravljanje rek nujno povezovanje znanja, tehnologij in lokalnih pobud, saj lahko le celostni pristop zagotovi dolgoročno varstvo vodnih virov in zmanjševanje okoljskih obremenitev.

 Jurij Giacomelli

Pomen čezmejnega dialoga in sodelovanja

Dogodek Blue Economy Forum 2026 je potrdil, da upravljanje vodnih virov postaja eno izmed ključnih razvojnih vprašanj sodobne družbe. Povezovanje znanosti, politike in prakse ter čezmejno sodelovanje sta pri tem nepogrešljiva. Konferenco je moderiral Jurij Giacomelli, predsednik Italijansko-slovenskega foruma, ki je poudaril pomen dialoga med različnimi deležniki. Forum je tako ponudil celovit vpogled v sodobne pristope k upravljanju voda, od modelov in analiz do konkretnih rešitev na terenu, ter potrdil, da je voda strateški vir prihodnosti, ki zahteva usklajeno in odgovorno upravljanje.