Novogradnje Maribor s PlanRadarjem izboljšujejo učinkovitost gradnje in izkušnjo strank
12.11.2024 Novogradnje Maribor, vodilno investicijsko nepremičninsko podjetje, znano po načrtovanju, gradnji in prodaji stanovan...
Železniška povezava slovenske obale z notranjostjo države je strateškega pomena tako za Luko Koper kot za slovensko gospodarstvo nasploh.
Proga Divača-Koper je sestavni del vseevropskega omrežja za transport (omrežje TEN-T), vendar ne dosega evropskih standardov za jedrno omrežje, prav tako pa tudi že zavira razvoj Luke Koper, saj je na odseku proge Divača-Koper zgrajen le en tir.
O projektu drugega tira Divača-Koper smo se pogovarjali z doc. dr. Josipom Orbanićem, upokojenim železničarjem, ki dobro pozna zgodbo stare koprske proge, vse od njene izgradnje v 1960 letih do danes. Bil je neposredno vključen v izvajanje vleke vlakov na koprski progi, komercialne odnose med železnico, Luko Koper in špediterji ter v druge aktivnosti na področju posodabljanja in poslovanja na tej progi.
Dr. Orbanić: Pomen drugega tira, kot se običajno govori, oz. nove koprske proge, se lahko presoja z več vidikov. Tehnološko je nujno potrebna, ker obstoječa enotirna proga ne zadošča za sedanji promet, da ne govorimo o povečanju prometa, ki ga načrtuje Luka Koper. Proga je tudi na določen način »izstrošena« in je vprašanje, do kdaj lahko zdrži. Splošen standard za tolikšen promet je dvotirna proga s sodobnimi karakteristikami - manjšimi nagibi, večjimi hitrostmi in drugimi varnostnimi, okoljskimi in drugimi parametri. Razvojno gledano bi drugi tir moral biti že zgrajen in vsa zgodba bi se drugače odvijala, predvsem bi bila Slovenija na globalnem trgu bila bolj konkurenčna.
Obstoječi tir ima več problemov, kot so prepustnost, energetska učinkovitost, okoljski problemi, tehnološka zastarelost itd.
Več v reviji Gradbenik