Stanovanjska stavba Elipsa
27.09.2024 Elipsa, novi stanovanjski projekt v Ljubljani, je končana in že sprejela svoje prve stanovalce.
2. decembra je v virtualni obliki potekal prvi italijansko-slovenski poslovni forum o bodočem sodelovanju na področju gradbene dejavnosti, predvsem na področju gradnje infrastrukturnih in energetskih objektov. Na forumu je sodelovalo več kot 80 italijanskih sektorskih podjetij in njihovih združenj.
Gradbeništvo, ki vključuje nepremičnine, infrastrukturo in industrijske objekte, je največja panoga v svetovnem gospodarstvu in predstavlja 13 odstotkov svetovnega BDP-ja. Sektor je bil prav zaradi tega vedno izpostavljen velikim izzivom, ki izhajajo iz svetovnega gospodarskega trenda, še toliko bolj je v tem obdobju in tako bo tudi v bližnji prihodnosti.
Na področju gradbeništva so po vsem svetu dosegli impresivne dosežke, od čudovitih urbanih krajin in obsežne osnovne infrastrukture do velikih inovativnih modelov.
Vendar je bilo v zadnjih dveh desetletjih veliko težav. Po podatkih najnovejšega poročila Mc Kinsey je bila rast produktivnosti v zadnjih 20 letih v tem sektorju le tretjina celotne povprečne rasti gospodarstva. Nenaklonjenost tveganju in razdrobljenost ter težave pri privabljanju digitalnih talentov so upočasnile inovacije na tem področju. Poleg tega je digitalizacija slabša v primerjavi s skoraj vsemi drugimi sektorji gospodarstva, dobičkonosnost je tudi pogosto nizka, in to kljub visokim tveganjem. Na zadovoljstvo strank pa slabo vplivajo pogoste prekoračitve rokov in proračuna.
Izpostavljen gradbeni sektor
V obdobju covida-19 industrija trpi zaradi resnih težav, ki v gradbenem ekosistemu vplivajo na različne dejavnike, od dobaviteljev osnovnih materialov, izvajalcev in lastnikov do distributerjev in dobaviteljev strojev ter programske opreme. In ravno značilnosti sektorja so njegove kritične točke: gradbeni projekti so vedno bolj zapleteni, prav tako tudi logistika. Poleg tega je potrebno upoštevati visok delež ročnega dela ter to, da v industriji na številnih trgih primanjkuje kvalificiranih delavcev.
Gradbena industrija je zelo regulirana s pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj in odobritev, v sektorju veljajo tudi strogi varnostni predpisi in nadzori delovišč. Podjetja se morajo prijavljati na razpise, ki temeljijo na najnižji ceni in ne na podlagi kakovosti in zanesljivosti.
Zadnje poročilo italijanskega združenja OICE (Združenje organizacij s področja arhitekture, inženirstva in tehnično-ekonomskega svetovanja) kaže, da je gradbeni sektor v krizi covida-19, še vedno izpostavljen močnim negativnim vplivom. Ko so se v tretjem četrtletju leta 2020 razrahljale omejitve gospodarskim dejavnostim in blokade na ravni držav, so se pokazali prvi znaki, da je gradbeništvo začelo okrevati po padcu v drugem četrtletju leta 2020.
Vendar kriza vpliva na prihodke podjetij ter gospodinjstev in bo še naprej omejevala naložbe do leta 2021. Združenje OICE pričakuje, da se bo konec leta 2020 svetovna gradbena proizvodnja skrčila za 3,1 odstotka in da se bo, z izjemo Kitajske, realizacija gradbenih del zmanjšala za 5,3 odstotka.
Po nekaterih predvidevanjih naj bi gradbeni sektor na svetovni ravni leta 2021 dosegel 4,1-odstotno rast. Če odštejemo kitajsko gradbeništvo, bo rast proizvodnje 3,0-odstotna. Vendar to ni nujno znak moči in zdravega okrevanja; ta pozitiven rezultat je odraz padca v gradbenem sektorju v prvih dveh četrtletjih 2020. Kar zadeva države EU, so dolgoročni programi skupaj s pobudo NextGenerationEU, ki je začasno orodje, namenjeno spodbujanju okrevanja, tudi največji spodbujevalni paket, ki se je kdaj financiral iz proračuna EU. In to bo bolj zelena, digitalna in vzdržljiva Evropa.
Infrastrukturni sektor že čuti negativne gospodarske učinke covida-19 po svetu, zato je hiter ter učinkovit odziv na razmere ključnega pomena.
Glede na poročilo Združenja OICE se lahko gradbena dejavnost letos v Evropi skrči od 10 do 25 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Čeprav se posledice na sektor v posameznih državah razlikujejo glede na širjenje virusa, dejavnost povsod kaže znake treh verižnih učinkov:
• Zamude pri projektih: blokade so povzročile ustavitev ali upočasnitev gradbenih del. Dejavnost podjetij je posledično upadla do 60 odstotkov.
• Zmanjšanje produktivnosti, ki se je glede na analize BCG zmanjšala od 25 do 40 odstotkov.
• Prekinitve v dobavni verigi. Blokade, zapiranje meja in finančna šibkost inženirskih in gradbenih podjetij so pretresle oskrbovalne verige ter ogrozile izvedljivost projektov.
Ti učinki, skupaj z večjimi stroški, povezanimi z upoštevanjem nedavno sprejetih zdravstvenih in varnostnih protokolov - kot je uporaba socialne distance, uporaba osebnih zaščitnih materialov in opreme ter sprejetje drugih operativnih postopkov - povzročajo velike finančne pritiske na podjetja.
Italijansko-slovenski poslovni forum o infrastrukturi in energetiki
Da bi lahko usmerili pogled naprej in iskali možnosti za sodelovanje v prihodnosti v tem pomembnem sektorju med Italijo in Slovenijo, ki ju povezujejo dolgoletni gospodarski odnosi, je bil 2. decembra v virtualni obliki izveden prvi italijansko-slovenski poslovni forum o infrastrukturi in energetiki. Na njem je sodelovalo več kot 80 italijanskih sektorskih podjetij in njihovih združenj. Konferenco je organizirala ljubljanska pisarna Italian Trade Agency s koordinacijo Veleposlaništva Italije v Sloveniji in podporo slovenskega Ministrstva za infrastrukturo.
Obsežen investicijski ciklus
Slovenski infrastrukturni in energetski sektor je zelo razvejan. Slovenska vlada je objavila obsežen seznam projektov v višini približno 7,7 milijarde evrov, ki jih bo realizirala v prihodnjih letih: od gradbenih del v prometu (ceste, avtoceste in predvsem železnice, kjer v zadnjih letih zaostajajo z investicijami), do naložb v energetski sektor, kjer je potrebno dokončati ali začeti projekte, povezane z daljnovodi in širitvijo plinovodov, pa vse do stanovanjske in poslovne gradnje ter objektov, namenjenih javnemu zdravstvu.
Koprsko pristanišče nedvomno ostaja bistvenega pomena za zunanjo trgovino Slovenije in držav v zaledju in tudi tukaj so predvidene nove investicije. Drugi pomembni projekti na področju gradbeništva zadevajo okolje - z novimi projekti za vodovode, preprečevanjem poplav in sanacijo zemljišč ob vodi v obalni regiji.
Povezanost Italije in Slovenije
Veleposlanik Italije v Sloveniji Carlo Campanile je ob odprtju foruma opomnil, da gradnja infrastrukturnih objektov povečuje BDP države in ustvarja delovna mesta, njihova razpoložljivost pa lahko poveča produktivnost in spodbuja tako konkurenco kot sodelovanje. »Slovenija je pomembno vozlišče, saj je na križišču med dvema prednostnima vseevropskima koridorjema (koridor V od vzhoda proti zahodu in koridor X od severa proti jugu), zaradi česar je privilegiran prehod za blago iz Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana ter obratno«, je nadaljeval veleposlanik Campanile. Na koncu je poudaril pomen dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo, ki še nikoli nista bili deležni tako intenzivne izmenjave institucionalnih srečanj na najvišjih ravneh kot v tem obdobju.
Infrastrukturne razvojne možnosti v Sloveniji
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je v luči zapletenih razmer, ki jih imamo v zadnjih tednih, in okrevanja, ki ga, tako kot v celotni Evropi, ne bomo dosegli v celoti do konca leta 2022, ponudil pregled prihodnjih razvojnih možnosti za ta sektor. Veliko zanimanja so vzbudile predstavitve Družbe za avtoceste DARS, Slovenskih železnic, Luke Koper, HSE Holdinga, Javnega stanovanjskega sklada ter Mestne občine Ljubljana skupaj z Energetiko Ljubljana, ki ima v naslednjih nekaj letih v prestolnici v načrtu več projektov na področju urbanizma in energetske obnove.
Gradbeni sektor je med tistimi panogami v Sloveniji, ki je že spomladi zaradi vpliva koronakruize in »lockdowna« utrpel manj škode, saj si je prizadeval za izvajanje del z vsemi možnimi varnostnimi ukrepi. A kljub temu je v prvih devetih mesecih leta 2020 gradbeništvo zabeležilo 2,4-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani, predvsem v sektorju gradnje stavb.
Povezovanje na regionalni ravni
Generalni direktor Italian Trade Agency, Roberto Luongo in predstavniki treh italijanskih gospodarskih združenj, OICE, ANCE in ANIE, so poudarili, da je bil v zadnjih letih splošen trend preusmerjanja podjetij na oddaljene trge, kar bi lahko nakazovalo velike gospodarske donose, kriza covid-19 pa je povzročila, da se podjetja ponovno ozirajo po najbližjih trgih. Krepitev regionalnih vrednostnih verig bi morala biti prednostna naloga naših držav, za zmanjšanje ranljivosti, povečanje odpornosti in pospeševanje industrijskega razvoja, zlasti med Slovenijo in Italijo, ki jih povezujejo tradicionalni odlični odnosi ne samo na kulturnem področju, temveč tudi v trgovini.
Direktorica Italian Trade Agency v Ljubljani Serenella Marzoli pa je italijanskim podjetjem predstavila podatke o trgovinski izmenjavi med državama in poudarila, da Slovenija predstavlja najpomembnejši trg za Italijo na celotnem območju nekdanje Jugoslavije in Albanije s 13,7-odstotnim tržnim deležem v letu 2019 in skupno vrednostjo 8,6 milijarde evrov po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
Italija je tudi peti tuji vlagatelj v državi: »Slovenija in Italija imata podobno gospodarsko strukturo«, je med forumom dejala ga. Marzoli, »z večinskim deležem visoko specializiranih MSP, ki usmerjajo izvoz naših držav: s sektorjem, ki je lani zabeležil največji italijanski izvoz v Slovenijo, energetiko, z 259,6-odstotnim povečanjem v primerjavi z letom 2018«.
Na forumu je bilo poudarjeno, da čeprav so gospodarske razmere v zadnjih mesecih močno vplivale na celotno mednarodno trgovino, so, po mnenju večjih mednarodnih finančnih organizacij, slovenske perspektive boljše kot na številnih trgih evroobmočja. Država je namreč v sedanje krizno obdobje vstopila s pozitivnimi makroekonomskimi kazalniki, zato bi lahko okrevanje potekalo hitreje kot v bolj kompleksnih gospodarstvih.
Veliki izzivi v prihodnosti
Če pogledamo mednarodno situacijo, se je gradbeni sektor že pred pandemijo covid-19 srečeval s težavami. V prihodnjih letih bodo temeljne premike verjetno povzročile spremenjene značilnosti trga, kot so pomanjkanje usposobljene delovne sile, potreba po cenejši infrastrukturi in stanovanjih, strožji predpisi o trajnosti in varnosti na delovnem mestu ter naraščajoče zahteve strank in lastnikov.
Negativni učinki covida-19, pa tudi uporaba novih materialov, digitalizacija izdelkov in procesov ter novi udeleženci, bodo oblikovali prihodnjo dinamiko industrije.
Ne samo, da se bodo zahteve glede trajnosti in varnosti pri delu povečale, po covidu-19 bodo potrebni novi zdravstveni in varnostni postopki, globalni dogovor o podnebnih spremembah pa bo še bolj pritiskal na industrijo, da naj zmanjša emisije ogljikovega dioksida.
Za slovensko industrijo v tem sektorju obstajajo velike možnosti za uporabo najsodobnejše tehnologije, robotike pri ponavljajočih se gradbenih nalogah, kot so polaganje opeke, tlakovanje cest, rezanje lesa v standardni velikosti in 3D tiskanje gradbenih materialov. Uporaba najnovejših tehnologij za proizvodnjo tradicionalnih osnovnih materialov, kot je beton, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Novi lažji materiali, kot so tanki jekleni okvirji in lepljen les, lahko olajšajo izdelavo sestavnih delov - modulov v tovarni. Tudi logistika bo morala biti ustreznejša in na vseh teh področjih bo zagotovo koristno sodelovanje z italijansko industrijo v tem sektorju, saj ima dolgo tradicijo pri gradnji infrastrukturnih objektov in je dosegla visoko raven tehnologije.
Za pomoč pri stikih z italijanskimi podjetji je v Sloveniji na voljo Urad Italian Trade Agency v Ljubljani, ki promovira internacionalizacijo italijanskih podjetij. lubiana@ice.it