Gradbeništvo prihodnosti

Evropska komisija je marca 2025 predstavila ambiciozno pobudo Union of Skills, ki naj bi naslovila vrzeli v znanju in usposobljenosti, ključne za digitalni in zeleni prehod. Ta pobuda skupaj s Paktom za znanja in spretnosti (Pact for Skills) pomeni pomemben korak k povezovanju gospodarstva, izobraževanja in politike v smeri bolj vključujočega in odzivnega sistema poklicnih kvalifikacij.

Gradbeni sektor, eden ključnih stebrov evropskega gospodarstva, se pri tem postavlja v ospredje – s številnimi pobudami, projekti in ukrepi, med katerimi ima pomembno vlogo projekt Erasmus+ Construction Blueprint 2.

V letu 2025 GZS ZGIGM iz Slovenije skupaj s kopico močnih institucij iz držav članic EU, ki zastopajo širšo evropsko gradbeno industrijo, oblikuje ključne politike in razvojne pobude, ki odgovarjajo na pomanjkanje usposobljenega kadra, hitre tehnološke spremembe in zahteve zelenega ter digitalnega prehoda. V ospredju teh prizadevanj sta evropski strategiji Union of Skills in prenovljeni Pact for Skills 2.0. Obe skupaj z nacionalnimi ukrepi, kot je prenova poklicnih kvalifikacij v gradbeništvu, ponujata celovit pristop h krepitvi sektorskih kompetenc in privabljanju talentov v gradbene dejavnosti.

Evropski okvir: Union of Skills in Pact for Skills 2.0

Evropska komisija je marca 2025 predstavila celovito strategijo Union of Skills, ki gradi na štirih stebrih:

• krepitev znanja in veščin za kakovostna delovna mesta,
• prilagoditev delovne sile za digitalni in zeleni prehod,
• olajšanje mobilnosti delavcev znotraj EU,
• privabljanje, razvoj in zadržanje talentov v Evropi.

 Gre za odziv na vrzeli v usposobljenosti, počasno prilagajanje izobraževalnih sistemov ter nepovezanost deležnikov pri načrtovanju potreb po znanjih. Cilj strategije je ustvariti "Unijo znanj", kjer so kompetence prepoznavne, primerljive in ustrezajo dejanskim potrebam delodajalcev.

Vzporedno se izvaja nadgrajeni Pact for Skills 2.0 (Pakt), ki krepi vlogo socialnih partnerjev v strateških sektorjih, vključno z gradbeništvom. Za gradbeništvo je bil Pakt vzpostavljen že leta 2022 s strani FIEC, EFBWW in EBC, GZS ZGIGM ga je podpisala med prvimi.

Temelji na petih ključnih načelih:

• privabljanje mladih in žensk v gradbeni sektor,
• spodbujanje kulture vseživljenjskega učenja,
• vzpostavljanje partnerstev z izobraževalnimi institucijami,
• napovedovanje potreb po znanjih, spretnostih in kompetencah,
• boj proti diskriminaciji.

 Do leta 2030 je cilj Pakta, da se 30 % delavcev v gradbeništvu vsako leto vključi v programe nadgrajevanja in prekvalifikacij.

 Vloga slovenskih partnerjev: CPI RS je podpornik GZS ZGIGM aktivnosti v projektu Construction Blueprint 2 – zapolnjevanje vrzeli na trgu dela

V Sloveniji je v okviru evropskega programa Erasmus+ projekta Construction Blueprint 2 (Načrt za gradbeništvo 2) GZS ZGIGM ključni partner v aktivnostih, namenjenih izboljšanju dostopa do kvalifikacij, privabljanju novih profilov in izboljšanju delovnih pogojev. Projekt se osredotoča na reševanje pomanjkanja kadra in izboljšanje kakovosti gradbenih storitev, skladno z evropskimi politikami, kot so Zeleni prehod, Prenova stavbnega fonda in Novi evropski Bauhaus.

 Povabilo podjetjem: Skupaj oblikujmo prihodnost gradbeništva

Pomemben del izvedbe projekta Načrt za gradbeništvo 2 v Sloveniji poteka preko rednih aktivnosti Področnega odbora za poklicne standarde za gradbeništvo in rudarstvo pri CPI RS, katerega predsednica je predstavnica GZS ZGIGM. Omenimo, da je odbor v zadnjem letu prenovil kvalifikacijo hišnik/hišnica na ravni SOK4 in potrdili novo kvalifikacijo vzdrževalec stavb/vzdrževalka stavb na ravni SOK6, kar zaokrožuje nabor gradbenih kvalifikacij povezanih z vzdrževanjem (cest, infrastrukturnih objektov, in sedaj na novo tudi stavb). V juniju 2025 je odbor med drugim potrdil začetek prenove poklicnih standardov in katalogov znanj na ravneh 3–6 SOK. Jeseni se bodo oblikovale delovne skupine s predstavniki gospodarstva, stroke in izobraževanja. V GZS ZGIGM si bomo prizadevali, da se bomo kot partner projekta aktivno vključili v te skupine z imenovanjem kompetentnih strokovnjakov in poznavalcev iz prakse. Ti bodo prispevali k oblikovanju kvalifikacij, ki bodo v skladu z zahtevami sodobne gradnje – to je gradnje, ki je zelena, trajnostna, digitalno podprta, transparentna in strokovno učinkovita. Med prioritetami bo tudi evalvacija in posodobitev restavratorskih kvalifikacij, zakaj za slednje ni interesa.

Cilj za vse gradbene kvalifikacije na ravni SOK3-6 je razviti sodobne, prepoznavne in prožne kvalifikacije, ki bodo omogočale lažji vstop v poklic ter prispevale k višji kakovosti del v gradbeništvu. Vsi deležniki iz gospodarstva so vabljeni k sodelovanju: delodajalci, mojstri, učitelji, mentorji in razvojni strokovnjaki.

Zakaj investitorji od izvajalcev oziroma njihovih zaposlenih ne zahtevajo dokumentov o pridobljeni kvalifikaciji?

Jeseni 2025 bo GZS soorganizirala poseben dogodek na temo pomena kvalifikacij v gradbeništvu, ki bo poudaril, zakaj je prepoznavnost in uporaba strokovnih kvalifikacij na trgu dela ključna za zagotavljanje kakovostnih gradenj. Naročniki oziroma investitorji (zasebni in javni) bi morali od izvajalcev dosledno zahtevati ustrezne kvalifikacije – in jih tudi preveriti pred oddajo posla. Gradil naj ne bi vsakdo, temveč samo tisti, ki se je o tem izobrazil ali pridobil ustrezne izkušnje in za oboje pridobil uradno priznani dokument, ki potrjujejo kvalifikacijo. Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) omogoča pridobitev kompetenc na preverljiv, dostopen in cenovno ugoden način – v določenih primerih pa so usposabljanja tudi sofinancirana preko javnih sredstev.

Kvalifikacije so ključne za konkurenco in možnost sofinanciranja s strani države za pridobitev kvalifikacij

Posebej pomembna je tudi vloga kvalifikacij pri čezmejnem delu. Usposobljeni slovenski kadri z veljavnimi kvalifikacijami v slovenskih gradbenih podjetjih bodo lažje nastopali na tujih trgih, kjer je izkazovanje strokovne usposobljenosti konkurenčna prednost in v nekaterih primerih pogoj za nastopanje na razpisih.

Odlično priložnost ponuja tudi projekt “Sofinanciranje izobraževanja za pridobitev srednješolske in višješolske izobrazbe ter poklicne kvalifikacije 2024–2029 – PI”, ki ga vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Projekt je vreden 10 milijonov EUR, od tega:

• 6,7 milijona EUR iz Evropskega socialnega sklada Plus (ESS+),
• 3,3 milijona EUR iz sredstev Republike Slovenije.

Namen je povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati poklicne kompetence, ki jih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter delovanja v sodobni družbi.

Kaj lahko storimo skupaj?

Gradbeništvo potrebuje usklajen odziv: sistemske ukrepe, sodobno znanje in tesno sodelovanje med evropskimi in nacionalnimi partnerji. Le tako bo mogoče zagotoviti kakovostna dela, privlačne poklice in zadostno število usposobljenih kadrov, ki bodo sposobni uresničevati cilje zelenega in digitalnega prehoda. Povezovanje politik, kot so Union of Skills, Pact for Skills in Blueprint 2, je pri tem ključno.

Vabimo podjetja in strokovnjake, da se vključijo v oblikovanje prihodnosti kvalifikacij – ker je kakovost izvedenih del tesno povezana s kakovostjo znanja! 

POJMI IZ OGRODJA KVALIFIKACIJ

Kvalifikacija

“Kvalifikacija je rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne izide v skladu z opredeljenimi standardi” (Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij, Ur. l. št. 104, 2015). Kvalifikacije, ki so umeščene v Slovensko ogrodje kvalifikacij, pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja in izven njega. Izkazujejo se z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati). 

Evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) 

Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) je skupno evropsko referenčno ogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih držav in deluje kot orodje za primerjavo kvalifikacij. Z EOK so kvalifikacije med različnimi sistemi in državami v Evropi lažje primerljive in bolj razumljive. EOK ima dva glavna cilja: spodbujati mobilnost državljanov med državami in omogočati vseživljenjsko učenje. EOK je dostopen na portalu Learning Opportunities and Qualifications portal (https://ec.europa.eu/ploteus).

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) 

Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) je enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni, glede na učne izide. Namen SOK je doseči transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij v Sloveniji in EU, njegovi temeljni cilji pa so: podpreti vseživljenjsko učenje; povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo. Podlaga za SOK je Zakon o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (Ur. l. št. 104/2015), ki je začel veljati leta 2016. 

Slovensko ogrodje kvalifikacij določa tri vrste kvalifikacij:

• izobrazbo, ki se izkazuje z javno listino o zaključenem izobraževanju,
• poklicno kvalifikacijo, ki se izkazuje s certifikatom o pridobljeni NPK, izdanem v skladu s predpisi, ki urejajo NPK, ali z drugo listino o zaključenem programu za usposabljanje oziroma izpopolnjevanje, izdano v skladu s predpisi, ki urejajo poklicno, strokovno in visokošolsko izobraževanje,
• dodatno kvalifikacijo, ki se ureja na način in po postopku, določenem v Zakonu o SOK, ter se izkazuje s potrdilom, izdanim v skladu z omenjenim zakonom, in je namenjena za dopolnjevanje usposobljenosti posameznika na doseženi ravni in na določenem strokovnem področju in je vezana na potrebe trga dela.

Kvalifikacije so v SOK razvrščene v deset referenčnih ravni, glede na učne izide, in se povezujejo z osmimi ravnmi Evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) prek opisnikov ravni obeh ogrodij. Visokošolske kvalifikacije so uvrščene tudi v ravni Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (EOVK).

Besedilo: Mag. Valentina Kuzma, samostojna svetovalka GZS ZGIGM