Pandemija COVID-19

Letošnji začetek pomladi ni pomenil hkrati tudi velikega začetka gradbene sezone. V času razglašene pandemije, od 13. marca 2020, je bilo z Odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20 in dopol.) kar 40 odstotkom podjetjem dejavnost prepovedano izvajati, le 30 odstotkov podjetij je v marcu delalo na relaciji podjetje podjetju, ki so zaključevali začeta dela. Ostala podjetja so zaradi poslovnih razlogov in zaprtih vrat poslovno ohromljena odredila čakanje na delo, prekinila nekatere pogodbe o zaposlitvi, mnogi delavci iz Hrvaške in tretjih držav so zaradi višje sile odšli domov in se bodo vrnili šele po preklicu pandemije in umiritvi stanja. Vse to vpliva, da trenutno ne deluje okoli 70 odstotkov podjetij v dejavnosti na področju gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu ali so dejavnost bistveno zmanjšali. 

Katera dela so dovoljena
 V obdobju meseca aprila in maja lahko izvajajo svojo dejavnost tisti, ki neposredno s potrošniki ne prihajajo v stik; npr. gradbinci na novogradnjah in nevseljenih stanovanjih, instalaterji in izvajalci zaključnih gradbenih del. Izjema v odloku so bile ves čas tudi druge NUJNE storitve, ki zagotavljajo javno varnost in zdravje, npr. obrtniki z vgradnjo, materiala ali izvedbo storitev, ki je nujna za zagotavljanje npr. delovanja instalacij, vodnih in električnih napeljav, ogrevalnih naprav, preprečitve poplave, odprave nedelovanja najnujnejših aparatov in podobno, vendar je potrebno izvajanje del ob upoštevanju vseh napotkov in zdravstveno-higienskih ukrepov Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Z namenom postopnega sproščanja ukrepov se na podlagi zadnje spremembe odloka (UL RS, št. 53/2020) so podjetja z 20. aprilom 2020 lahko začela tudi z:
• odprtjem prodajaln, ki v pretežni meri prodajajo gradbeno - inštalaterski material, tehnično blago ali pohištvo in
 • izvajanjem storitev, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki (na primer vrtnarske storitve, krovska dela, fasaderska dela).

Kratke odgovore na vrsto vprašanj o tem, ali in kako podjetja lahko delujejo, izvajajo storitve, prevoze, dostavo svojih izdelkov in blaga, jih montirajo in kako prodajajo, prikazuje sledeča tabela:

Veliko drugih dnevno posodobljenih vprašanj in odgovorov je na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: https://www.gov.si/novice/2020-03-18-posodobljeno-najpogostejsa-vprasanja-glede-sprejetega-odloka-o-zacasni-prepovedi-prodaje-blaga-in-storitev.
 Z dnem spremembe odloka, t. j. 18.5.2020, so lahko odprte vse prodajalne, ne glede na lokacijo in vrsto izdelkov, ki jih prodajajo, prav tako lahko že ves maj gradbinci izvajajo obrtniška in servisna dela na domu, ob upoštevanju priporočil NIJZ. Glejte povezavo: https://www.nijz.si/sl/sproscanje-ukrepov-covid-19 

Težave obrtnikov in podjetnikov in ukrepi
 Z namenom ohranitve delovnih mest pri delodajalcih, ki jih je izbruh epidemije najbolj poslovno prizadela, je vlada sprejela Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/2020). Reševanju nastale gospodarske situacije na področju zaposlovanja, odrejenega čakanja na delo ter nadomestil plač in prispevkov je namenjen prvi že sprejet megakorona paket ukrepov, ki je osredotočen na vse vrste gospodarskih subjektov, tako na samozaposlene in mikro kot tudi za večja podjetja. Največ vprašanj v tem obdobju je povezanih z uveljavljanjem ukrepov, povezanih s čakanjem na delo, varstvom otrok, bolniškimi odsotnostmi. Nato sledi veliko vprašanj v zvezi z izplačilom plač, subvencijo nadomestil za plače in bolniške, kjer je vlada upoštevala zahtevo, da so bolniške breme države od prvega dne odsotnosti.
Veliko je vprašanj o dostopnosti, obrazcih in načinu izpolnjevanja vlog za posamezne ukrepe, ki so sicer podprti z aplikacijami in zbiranjem preko e-vlog Zavoda za zaposlovanje, FURSa (e-Davki) in podajanjem zahtevkov na Zavod za zdravstveno zavarovanje. Podjetniki opozarjajo tudi na to, da bo določena sredstva potrebno vračati do 31.3.2022.

V svetovalnem centru OZS (avtorica Nina Scortegagna Kavčnik) je objavljena pregledna tabela, iz katere izhaja, kateri ukrepi in kako časovno razporejeni veljajo iz ZIUPPP in ZIUZEOP. Dan uveljavitve ZIUZEOP je z dnem 11. 4. 2020.

OPOZORILO: Pogoje, ki jih mora posamezni upravičenec izpolnjevati, da je upravičen do ukrepov, navedenih v tej tabeli, je potrebno preveriti v ZIUPPP in ZIUZEOP.

Drugi paket pa je namenjen zagotavljanju likvidnostnih sredstev, ugodnih bančnih posojil in jamstvenih shem, ki bi morala biti relativno enostavna in za majhna podjetja administrativno manj obremenjujoča. Mnogi že v prvih tednih pandemije niso vedeli, kako zagotoviti denarni tok za sredstva za nakazilo plač, še bolj se bojijo naslednjih dveh mesecev in mesecev potrebnega okrevanja po pandemiji. Začeti gradbeni projekti bodo končani, novi projekti pa so vprašljivi. Za nadaljnjo likvidnost bodo potrebni hitri in učinkoviti ukrepi države in bank ter kreditnih in poroštvenih shem. Ukrepi sicer blažijo posledice, ni pa celovitih rešitev, prav tako ne ustreznih kriterijev upravičenosti do njih, glede na sezonska dela, gibanje prihodkov v posameznih dejavnostih.
 (Več o tem v majski številki  revije Gradbenik)

Pogodbene obligacije
 Nepričakovana epidemija oziroma pandemija nedvomno predstavlja tako imenovano »višjo silo«, ki vpliva na potek graditve, ni pa je možno vnaprej predvideti, zato izvajalci v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti za izvedbo del v pogodbenih rokih ne odgovarjajo.
Naročniki v primeru zamude iz vseh iz pandemije izhajajočih razlogov ne bodo upravičeni do pogodbene kazni. Ravno tako ne morejo odstopiti od pogodbe zato, ker iz razlogov, ki so posledica opisane »višje sile«, izvajalec del ne opravi pravočasno. Če naročnik kljub temu odstopi od pogodbe brez upravičenih razlogov, je dolžan izvajalcu plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
Izvajalci morajo svoje naročnike o nastanku in vzroku za zastoj del in o posameznih nepredvidenih okoliščinah, ki vplivajo na gradnjo in pogodbeni rok, nemudoma pisno obvestiti. Obvestilo se vpiše tudi v gradbeni dnevnik. V obvestilu morajo biti navedeni konkretni razlogi (nezmožnost dobave materiala iz tujine, pomanjkanje delovne sile, nezmožnost prehajanja meja ipd.) in drugi posebni razlogi, vezani na posamezen primer.
V primerih, ko so izvajanja del, ki so z odlokom prepovedana, v teku, je potrebno z deli začasno prekiniti, gradbišče ob prekinitvi ustrezno zavarovati, z nujnimi ukrepi, da ne pride do propadanja, porušitve, zamakanja, povzročanja škode in podobno. Izvajalec je dolžan naročnika takoj obvestiti o okoliščinah, ki onemogočajo ali otežkočajo izvajanje del, o ustavitvi del, o svojih ukrepih za zavarovanje izvedenih del in o nadaljevanju del po prenehanju ovir, zaradi katerih je bilo izvajanje del ustavljeno. Prekinitev traja začasno, vse dokler traja prepoved na podlagi zgoraj navedenega Odloka. 

Varstvo delavcev 
Najpomembneje je, da vsi delodajalci primarno poskrbijo za varnost in zdravje delavcev pri gradbenih in ostalih delih na gradbišču. Delodajalec mora že v skladu z obstoječo zakonodajo zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja svojih delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi ter seznanjanjem z okoliščinami epidemije in povezanimi tveganji. V tem času je zelo pomembno vodenje, usmerjanje, pregled nad dogajanjem in ustrezno prilagajanje, predvsem pa izvajanje preventivnih ukrepov, pri katerih bodo v celoti upoštevana priporočila in navodila NIJZ. 

V zvezi s čimbolj varno izvedbo del je priporočljivo upoštevati sledeča navodila:

Ocenjujemo, da je tudi v primerih, ko ni mogoče zagotoviti zadostne varnosti delavcev, potrebno z deli prekiniti. Glede na načelo sorazmernosti nedvomno prevaga interes izvajalca po zdravju delavcev nad interesom naročnika, ki bi prioritetno želel (ali zahteval), da se dela izvedejo v pogodbenem roku.

Pomoč in podpora podjetjem
 Resorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na spletni strani https://www.gov.si/teme/koronavirus/vladni-ukrepi/za-podjetja/ objavlja informacije o pogojih, pod katerimi se izvajajo posamezne dejavnosti, ter odgovore na vprašanja, ki jih lahko zastavljate po e-pošti na naslov korona.mgrt@gov.si.
Na spletni strani Agencije SPIRIT https://koronavirus.spiritslovenia.si/ so aktualne in redno osvežene informacije, vezane na različne segmente delovanja podjetij v izrednih razmerah na področjih: (a)Davki, prispevki in odložena plačila, (b) Opravljanje dela v času izrednih razmer in (c) Nepovratna in povratna sredstva. Na elektronskem naslovu podpora@spiritslovenia.si zbirajo zastavljena vprašanja s strani gospodarstva, če v omenjenih rubrikah nanje še ne najdete odgovora. V okviru spletnega mesta je pred kratkim zaživel tudi Poslovni forum, ki je namenjen neposredni in hitri komunikaciji med podjetji, izmenjavi informacij, uporabnih gradiv in dobrih praks. Za vpogled je potrebna registracija.
 V zelo velikem obsegu delovanja se je pokazalo, da so Gospodarska zbornica Slovenije in predvsem Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije resen sogovornik Vladi in zakonodajni veji oblasti pri zastopanju obrtnikov in podjetnikov v različnih panogah in dejavnostih.

Preglejte spletne strani:

1.Splošne informacije https://www.ozs.si/koronavirus-info

2. Informacije po sekcijah https://www.ozs.si/koronavirus-info/informacije-po-sekcijah

3. Pogosta vprašanja https://www.svetovanje.si/svetovanje/koronavirus 

 Pogoji, ki jih za posamezne dejavnosti sprejme NIJZ, spremljajte tu: https://www.nijz.si/sl/sproscanje-ukrepov-covid-19 

Zaenkrat se ukrepi za zajezitev posledic epidemije nanašajo na obdobje do 31. maja 2020, upamo pa, da smo uspeli v Sloveniji zajeziti širjenje okužbe v tolikšni meri, da ga ne bo treba podaljšati še za en mesec. Če se bo podaljšalo obdobje pandemije, bodo veljali pogoji protikorona zakonov (PKP 1 in PKP2) še v mesecu juniju, kar je za delodajalce in delavce ugodno, bo pa hkrati možno sproščanje ukrepov NIJZ, da bo izvajanje del enostavnejše. Morda to cikla gradbenih del zaradi sproščanja izjem od odloka in delovanja med podjetji ne bi zadržalo v preveliki meri, bi se pa zmanjšale odločitve fizičnih oseb in pogum za novo investiranje v gradnje, adaptacije in nakup nepremičnin.

Besedilo: Emilija Bratož, gomont@svetovanje.si