Sanacija fasade zaradi pojava plesni in alg

Pogoj za pojav mikroorganizmov je vlaga. Neizolirane in ogrevane stavbe prepuščajo veliko več toplote, ki ob prehajanju zmanjšuje vlažnost fasade. V nekaterih primerih se mikroorganizmi pojavijo šele po izvedbi dodatne izolacije oz. toplotno-izolacijskega sistema, kar pa seveda ne pomeni, da se je izolaciji v strahu pred neželenimi pojavi bolje odreči. Strokovno izveden toplotno-izolacijski sistem nam nudi številne prednosti in prispeva k boljšemu bivalnemu okolju.
Na pojav mikroorganizmov na fasadi vpliva več dejavnikov: neposredna okolica stavbe ter prisotnost vegetacije in vode oz. vlage, zaščitenost fasade z nadstreški, pravilno odtekanje vode ter obsevanost s soncem. Pomemben vpliv ima tudi struktura in vpojnost zaključnega fasadnega sloja. Bolj groba površina nudi algam več hrane in boljši oprijem, vpojnejša površina pa vlago zadržuje dlje časa in tako ustvarja pogoje za razvoj mikroorganizmov.
Čeprav so vse strani fasade na objektu izdelane iz enakega materiala, se lahko zaradi razlik v vlažnosti in temperaturi na posameznih mestih pojavi intenzivnejša rast alg ter plesni. Najbolj ogroženi deli fasade so vetrovne ter severne strani, senčne lege in podzidki. Razvoj alg in plesni na fasadi je znak prekomerne vlažnosti fasadnega sistema. Zato je pri sanaciji pomembno izbrati material, ki v čim večji meri preprečuje zastajanje vode oz. vlage.
Mikroorganizme na fasadi je potrebno najprej uničiti. Fasadne površine, ki jih je napadla plesen ali alge, s čopičem najprej v enkratnem nanosu premažemo z razredčenim biocidnim sredstvom Spektra Sanitol, ki ga na površino s pomočjo nizkotlačne brizgalke lahko tudi nabrizgamo.
 S posušene površine (po 12 urah) mehansko odstranimo plesen, alge in odpadajoče delce z uporabo mehke krtače ali še bolje, z vročo vodo oz. paro pod nizkim pritiskom. Tako pripravljena in presušena površina je primerna za nadaljevanje sanacije (če je le-ta potrebna), postopek pa zaključimo z obnovitvenim barvanjem fasade z ustrezno barvo, ki znižuje raven vlage v zaključnem sloju.

Več v reviji Gradbenik maj 2022