25.000, 4.000, 2.000 …

Medtem države EU sprejemajo regulativo, ki dovoljuje občutno težja tovorna vozila, ekstremnih vremenskih pojavov je vse več, dotrajani mostovi se vztrajno starajo, nujnih panevropskih projektov - od povečanja vojaške pripravljenosti do spodbujanja industrije polprevodnikov - pa je vse več. Stopimo nekaj korakov nazaj in si poglejmo, kaj v Evropi 21. stoletja za ljudi in gospodarstvo pomeni obnova enega samega avtocestnega mostu.
Nizozemska avtocesta A7 povezuje sever Amsterdama s severozahodno Nemčijo. S povprečno 36.000 vozili na dan velja za eno manj prometnih nizozemskih avtocest - za primerjavo, avtocestni odsek Kozarje - Koseze prevozi dnevno tudi 90.000 vozil. Kritična točka te avtoceste je bil od leta 2022 most Jeroen Houweling, kjer je bila v veljavi omejitev največje dovoljene mase tovornih vozil, ki so lahko prečkala objekt. Omejitev je znašala 30 t, kar na Nizozemskem, kjer so v rednem prometu v skladu z evropskimi smernicami dovoljena vozila s skupno maso 50 t in več, pomeni veliko oviro s stališča prometne ureditve in gospodarstva.
 Most je bil zato potreben čim hitrejše obnove, pri čemer pa je nastal še dodaten izziv. Inženirji so namreč izračunali, da bo zaradi varnosti objekta in delavcev med gradbenimi posegi treba dodatno omejiti največjo dovoljeno skupno maso vozil, in sicer na 25 t. Obenem pa so sprejeli še odločitev, ki se je kasneje izkazala za ključno: tovorni promet preko mostu so spremljali z mostnim sistemom za tehtanje vozil med vožnjo.

Mostni sistemi za tehtanje vozil med vožnjo lahko lastnikom infrastrukture pomagajo pri boljšem upravljanju z infrastrukturo. 

Z začetkom gradbenih del v aprilu 2024 so nemudoma zazvonili alarmi. Izkazalo se je, da je kljub postavljeni omejitvi most dnevno prečkalo več kot 400 tovornih vozil, ki so bila težja od 25 t. Še več, rekorder v prvem tednu meritve je imel kar 64,5 t! Lastnik mostu, nizozemska Državna agencija za vodne poti in javna dela, se je zato nemudoma odzvala in v sodelovanju s policijo pričela tehtati in kaznovati preobtežene tovornjake. Obenem so po velikem delu nizozemskega avtocestnega omrežja obveščali voznike tovornih vozil o omejitvi, pri čemer pa so dodatne preglavice lastniku infrastrukture povzročali ponudniki navigacijskih aplikacij, ki voznikov niso obveščale o dejanski prometni ureditvi. V drugem tednu gradbenih del je bil zabeležen 15-odstoten padec vozil, težjih od 25 t, kar pa za varnost objekta še vedno ni bilo dovolj.
Rekonstrukcijska dela so bila zaradi varnosti delavcev in voznikov zato začasno prekinjena, saj inženirji enostavno niso več mogli zagotavljati stabilnosti objekta. Lastnik infrastrukture je bil tako prisiljen v edino odločitev, ki je še ostala, in sicer popolna prepoved tovornega prometa na avtocestnem odseku, kjer se nahaja most. Takšna odločitev je povzročila ogromno slabe volje med prevozniki in gospodarstveniki, nejevolja pa je bila tudi med lokalno skupnostjo v bližini mostu, saj so se številni tovornjaki preusmerili na lokalne ceste, ki niso bile projektirane za visoke prometne omejitev. Kljub vsem prometnim težavam ter političnim in gospodarskim pritiskom je bil most Jeroen Houweling pol leta kasneje predčasno uspešno obnovljen. Konec dober, vse dobro?
Opis projekta na nizozemski avtocesti A7, ki smo ga v Cestelu zaključili prejšnje leto, kaže na magnitudo problema, s katerim se trenutno sooča zahodna Evropa, kjer je bilo ogromno mostov zgrajenih kmalu po 2. svetovni vojni. Nizozemska je na področju nizkih gradenj ena vodilnih držav na svetu in spada med gospodarsko najbolj razvite države. Kljub temu obnova enega samega mostu na manj pomembnem avtocestnem odseku tudi za takšno državo hitro postane nacionalen problem. Kot smo zapisali v uvodnem odstavku, pa je samo na nemškem avtocestnem omrežju 4.000 mostov, ki jih je treba obnoviti oz. nadomestiti praktično nemudoma, mostov v slabem stanju pa je v celotni EU več deset tisoč.
 V Sloveniji je stanje trenutno precej boljše, saj so naši premostitveni objekti občutno mlajši. Kljub temu pa bi morali na ravni Evropske unije prepoznati, kako velik izziv bodo v naslednjem desetletju dotrajani mostovi in kakšne bodo negativne posledice za družbo, če bomo pustili, da naša infrastruktura propada.