GZSSpodbujanje zelenega javnega naročanja
11.08.2025 Slovenska podjetja in javni sektor pod okriljem projekta CE-PRINCE iščejo poti do trajnostnih rešitev
Letošnje leto je za Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. (v nadaljevanju DARS) gradbeno zelo intenzivno: poteka gradnja večjih projektov (npr. druga cev predora Karavanke, severni del tretje razvojne osi), izvajajo se obsežne obnove, pripravljajo pa se tudi projekti za številne zahtevne odseke, predvsem na tretji razvojni osi.

Seveda pa zaposleni DARS-a ves čas skrbijo tudi za redna vzdrževalna dela, ki zagotavljajo varno in nemoteno uporabo avtocestnega omrežja.
Infrastrukturni projekti
Tretja razvojna os
Tretja razvojna os pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave sta tudi novi hitri cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug.
Južni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka: prvi odsek od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek, v dolžini 5,05 km, vključno s Šentjoško cesto do Belokranjske ceste (zajema prvo in drugo etapo nove cestne povezave), in od priključka Osredek do priključka Maline, v dolžini 12,4 km (zajema tretjo in četrto etapo nove cestne povezave) ter drugi odsek od priključka Maline do priključka Metlika sever (pododsek A, v dolžini 8,0 km), od priključka Metlika sever do mednarodnega mejnega prehoda Metlika (pododsek B, v dolžini 2,5 km).
Tudi severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka. Prvi odsek poteka od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug, dolžine približno 14 km, drugi odsek pa poteka od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, dolžine 17,5 km.
DARS je pridobil vsa gradbena dovoljenja na odseku 3. razvojne osi Velenje–Slovenj Gradec, pravnomočnost čakajo samo še na sklopu A-Velenje.

Na odseku Velenje–Slovenj Gradec je končana gradnja dveh sklopov, v gradnji so štirje sklopi, do konca leta pa bodo pričeli z gradnjo še sklopa G-Podgorje. Gradnja sklopa A se bo pričela takoj po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in izvedbe 2. faze javnega naročila za pridobitev izvajalca gradnje.
Potem bo v gradnji celoten odsek Velenje–Slovenj Gradec.
Predor Karavanke
Predor Karavanke povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Izgradnja druge cevi predora Karavanke predstavlja pomemben korak k odpravi ozkega grla na tej povezavi.
DARS končuje gradnjo 2. cevi predora Karavanke ter se pripravlja na sanacijo 1. cevi predora. Promet naj bi skozi drugo cev stekel spomladi prihodnje leto, skozi obe cev pa leta 2029.
Slovenija in Avstrija sta julija 2017 za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu IPE – Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna sredstva (Slovenija v višini 7,95 mio EUR).
Drugi projekti
Družba DARS je na pa primorski avtocesti oktobra 2025 začela obnovo odseka med Ravbarkomando in Razdrtim. Projekt vključuje tudi popolno zamenjavo mostu čez reko Pivko, pri čemer del sredstev zagotavlja evropski program SIRIUS. Ta program zagotavlja tudi del sredstev za obnovo odseka Fram–Slovenska Bistrica, kjer od letošnjega poletja poteka obnova cestišča, projekt pa vključuje tudi zamenjavo viadukta Devina nad državno cesto proti Pragerskemu. V teku je izvedba protivetrnih ograj in obnove hitre ceste med Razdrtim in Vipavo, v gradnji je Serminska vpadnica, prav tako nova cestna povezava Markovci-Gorišnica-Ormož.

V zadnjih treh letih je DARS naredil velik korak k večji varnosti in pretočnosti slovenskih cest. Pridobil je pet gradbenih dovoljenj za 3. razvojno os proti Koroški, kjer gradnja že poteka na več odsekih, ter okoljevarstvena soglasja za širitev štajerske in primorske avtocestne vpadnice na ljubljanski obroč – gradnja na štajerski vpadnici že poteka, za primorsko pa se pripravlja razpis za izvajalca del. Za še boljšo pretočnost prometnega sistema pa pripravljamo prostorsko podlago za širitev ljubljanskega obroča s tretjim pasom ter prostorsko podlago za novo povezavo od Kopra do Dragonje.
Obnovitvena dela
Obnovitvena dela pomenijo večje posege v voziščne konstrukcije in objekte na avtocestah. Za Dars jih opravljajo izvajalci, izbrani v postopkih javnega naročanja. Dars vsako leto v povprečju obnovi 55 km smernih vozišč avtocest in hitrih cest.
Letos in prihodnje leto bo na odseku štajerske avtoceste A1 med Slovenskimi Konjicami in Dramljami potekala obsežna obnova, ki bo med drugim obsegala rekonstrukcijo približno 13 kilometrov vozišča v obeh smereh. Dela bodo vključevala tudi obnovo predorov Pletovarje in Golo rebro ter viaduktov Škedenj I, Škedenj II in Grapa.

Zaključeni projekti
DARS je prometu predal priključek Dragomer in priključek Šentvid v Ljubljani. Vzpostavljen je bil nov sistem spremljanja zapor v kažipotu, ki omogoča boljši nadzor izvedbe zapor in njihovo optimizacijo.