Fasadne obloge

Fasadna obloga daje stavbi razpoznavno, estetsko noto. Poleg tega varuje ostale plasti stavbnega ovoja pred zunanjimi vplivi. Stavba je namreč izpostavljena različnim, tudi ekstremnim atmosferskim pogojem. V prvi vrsti prevzema temperaturne obremenitve, ščiti pred padavinami, vetrom, neugodnim hitrim vremenskim spremembam ipd.
Zaradi agresivnih zunanjih okoliščin mora imeti obloga dobro mehansko trdnost in sposobnost prenašanja temperaturnih raztezkov. Zlasti tiste obloge, ki tesno nalegajo in nimajo podkonstrukcije, morajo imeti dobro adhezijsko sprijemljivost s podlago.
Pritrditev fasadne obloge je lahko vidna ali nevidna. Pri vidnih spojih je obloga pritrjena s posebnimi sponkami ali vijaki, vidnimi tudi na zunanji strani. Nevidne pritrditve se izvajajo s specialnimi sidri, nevidnimi sponkami, točkovnimi držali, z vijaki na zadnji strani obložnih elementov ter z lepljenjem fasadne obloge na trdni sloj fasade ali na podkonstrukcijo. Lepljenje fasadne obloge je možno le pri nižjih objektih. 

Vrste fasadnih oblog
 Fasade se glede na sestavo delijo na prezračevane in neprezračevane. Pri prezračevanih fasadah je za fasadno oblogo prezračevalni sloj, v katerem je možno kroženje zraka, kar zmanjša toplotno obremenitev toplotne izolacije. Fasadna obloga se lahko mehansko poškoduje in začne prepuščati vodo, ali pa na njeni hrbtni strani pride do kondenzacije vodne pare. V obeh primerih se voda v prezračevalni plasti zelo hitro posuši. Vlaknata toplotna izolacija mora biti zaščitena z vetrno oviro, ki preprečuje, da bi jo dvigajoči zrak v prezračevalni plasti poškodoval in odpihnil vlakna. V spodnjem delu prezračevalnega sloja mora biti odprtina za dovod in v zgornjem delu odprtina za odvod zraka. Neprezračevana fasadna obloga nima prezračevalnega sloja, vse plasti so tesno skupaj. Fasadna obloga je največkrat pritrjena neposredno na toplotno izolacijo, lahko pa tudi na podkonstrukcijo.
 Fasadne obloge so iz različnih gradiv: ometi, kamnite obloge, kovinske obloge, lesene obloge, steklene obloge, opečne in keramične obloge, obloge iz mineralnih kompozitov in obloge iz umetnih kompozitov.

Ometi
Omet 

Ometi sestavljajo različna veziva, mineralna polnila in voda, lahko tudi dodatki. Odločilne lastnosti dobi omet od veziva, zato se tudi poimenovanje nanaša na vezivo. Najstarejši ometi so iz skupine apnenih ometov, sicer pa se za fasadne obloge uporabljajo cementni in apneno-cementni ometi, silikonski, silikatni in silikonsko-silikatni ometi ter akrilni ometi. Med seboj se razlikujejo po odpornosti na vodo, vlago in drugim vplivom okolja ter po barvni obstojnosti.
 Ometi so primerni za neprezračevane fasade. Najpogosteje se nanašajo na toplotno izolacijo z ustrezno trdnostjo. Glede na sestavo in podlago se nanašajo v različnih debelinah – kot tankoslojni in debeloslojni ometi. Z različno zrnatostjo polnil in tehnik nanašanja nastanejo različne strukture finalne površine: zaribani omet, glajeni omet, brizgani omet, valjčkani omet, strugani omet.

Kamnite obloge
Obloga iz kamna 

 Naravni kamen je eno najstarejših gradiv. Od najstarejših časov se je uporabljal kot konstrukcijski material, danes pa predvsem kot obloga notranjih in zunanjih površin. Za fasadne obloge so zlasti primerne tiste vrste kamnin, ki so obstojne na vodo in vlago ter se dobro starajo. Danes se kamnite obloge večinoma uporabljajo kot obložne plošče različnih debelin (2 – 3 cm, pa tudi manj), kot masivni (samonosni) bloki, zlasti za zaščito fasade v bližini tal, ob uporabi različnih vrst kamna manjših dimenzij pa v obliki mozaikov.
 Kamnite obloge so lahko tudi površinsko – reliefno – obdelane, kot npr. bunjasta, špičena, štokana, praskana, nabrazdana, klesana, nazobčana, žagana, žlebljena, nasekana, brušena, zaglajena, polirana, peskana, žgana, jedkana.

Kovinske obloge
Obloga iz titana (levo) in obloga iz perforirane pločevine 
 Fasadne obloge iz kovin in zlitin (jeklo, aluminij, baker, cink, titan) so obstojne, vodoneprepustne in trdne. Uporabljajo se v tankih rezinah, ki so zaradi togosti velikokrat profilirane. Primerne so za finaliziranje prezračevanih fasad. Pritrjujejo se na kovinsko podkonstrukcijo z vidnimi ali nevidnimi spoji. Za površinsko obdelavo se uporabljajo različne površinske obdelave – naravna barva kovine, patina, pokrivne barve, emajli, eloksacija, različne reliefne obdelave. Kovinske obloge nastopajo večinoma v obliki pločevin (bakrena, alu, jeklena, cinkova in titanova pločevina, alucobond), vlitih plošč (alcast), kovinskih mrež, kortena in lahkih gradbenih plošč (sendvič paneli z vmesnim toplotnoizolacijskim slojem).

Lesene obloge
Obloga iz masivnega lesa 

Naravni les se na fasadni oblogi uporablja obliki masivnih letev ali pa kot predelan les. Za masivne obloge so najbolj primerni iglavci smreka, hoja (jelka), bor, macesen in duglazija (uvožena vrsta zelo obstojnega iglavca), od listavcev pa hrast. Masivni les se uporablja predvsem v obliki majhnih desk in letev, ki so pritrjene v vertikalni ali/in horizontalni smeri. Letve se stikujejo s prekrivanjem, na pero in utor ali pa so med njimi zračne fuge. Lesene obloge potrebujejo za pritrditev posebno podkonstrukcijo. Primernejša je izvedba prezračevane fasade.
Med oblogami iz predelanega lesa se uporabljajo tri- ali petslojne masivne plošče (iz neparnega števila debelejšega furnirja) in vodoodporne vezane plošče. Za ostale tovrstne izdelke se priporoča previdnost, saj je zaenkrat še premalo raziskav in praktičnih izkušenj, da bi jih bilo mogoče z gotovostjo priporočati za uporabo v agresivnem zunanjem okolju.
 Les je naravno gradivo, ki je podvrženo staranju in propadanju, zato je za njegova zaščito potrebno vključiti več ukrepov: izrabiti naravne obstojnosti lesa (pravilno sekan, obdelan in skladiščen les je obstojnejši), les konstrukcijsko zaščititi (celotna zgradba mora biti zasnovana tako, da leseni elementi niso izpostavljeni trajnemu navlaženju in da voda čimprej odteče z njega), uporabiti kemično zaščito, kjer je potrebna in nenadomestljiva.

Steklene obloge
Steklena fasada

 Steklo je zaradi svoje obstojnosti zelo primerno gradivo za fasadno oblogo tudi takrat, ko ne izrabimo njegove prozornosti ali prosojnosti. Steklene fasadne obloge so sestavljene po potrebi tako, da so uporabljena toplotnoizolativna, zvočnoizolativna in pametna stekla (npr. z vgrajenimi fotovoltaičnimi moduli), kaljena stekla, kot obloga prosojnih toplotnih izolacij ali kot zaščita dekorativne podlage. Primerne so za prezračevane in neprezračevane fasadne sisteme.

Opečne in keramične obloge
Obloga iz keramičnih plošč (levo) in klinkerja 

 Obloge iz opeke in keramike se poleg različnih dimenzij razlikujejo po poroznosti in kvaliteti površine. V skupino opečnih in keramičnih oblog sodijo vidna opeka, ki je primerna za prezračevane in neprezračevane fasade, terakota, keramične plošče različnih dimenzij ter površinskih struktur, klinkerji, granitokeramika (komercialno granito gress) in keramični mozaiki.

Obloge iz mineralnih kompozitov
Obloga iz barvnega betona

 V skupino mineralnih kompozitov spadajo gradiva, ki so sestavljena iz surovin mineralnega izvora in največkrat vsebujejo cementno vezivo. Najbolj razširjen mineralni kompozit je beton, ki je na fasade vgrajen v obliki plošč, ki se lepijo ali pritrdijo na podkonstrukcijo, in v obliki montažnih panelov z vmesno toplotno izolacijo. V to skupino spadajo tudi steklobeton (beton, ojačan s steklenimi vlakni) in penobeton, barvni beton (beton na osnovi belega cementa in majhnega deleža različnih pigmentov), prani beton, umetni kamen in teraco plošče. Med mineralne kompozite, primerne za fasadne obloge, se uvrščajo tudi polimerno modificiran beton (aerirani drobnozrnati beton z dodatkom sintetičnih polimerov in polipropilenske armature), vlaknocementne plošče (cementno vezivo in sintetična vlakna) in silikatna opeka. 

Obloge iz umetnih snovi
Obloga iz umetnih snovi: iz laminatov (levo) in iz prozornih polikarbonatnih plošč

 Obloge iz skupine umetnih snovi so organskega izvora in sicer iz akrilnega stekla (imenovan tudi pleksi steklo), polikarbonata, polivinilklorida, polistirena in nenasičenih poliestrskih smol. To so transparentna gradiva, ki jih je z dodajanjem pigmentov mogoče obarvati v številne barvne tone, kar daje fasadam svojstven karakter. Prednost teh oblog je majhna teža in s tem tudi manjša obremenitev konstrukcije, enostavnejša montaža, lažje pritrjevanje, nizki transportni stroški in velika oblikovalska svoboda.
V skupino oblog iz umetnih snovi sodijo tudi danes zelo pogosto uporabljani polimerni kompoziti. Sestavljeni so iz anorganskih polnil in veziv iz sintetičnih polimerov, ki mineralnim surovinam popolnoma spremenijo njihove lastnosti. Najpogosteje se kot fasadne obloge pojavljajo laminati in kerrock.

Zelene stene
Zelena stena - premični fasadni paneli z zelenjavo in začimbami 

 Zelenje v obliki plezalk in vzpenjalk je del tradicionalnega okrasja fasad. Zelenje na fasadi ščititi steno pred velikimi temperaturnimi nihanji, izboljšuje mikroklimo, blaži temperaturno nihanje, filtrira prašne delce. Rastlinska obloga izboljšuje toplotno in zvočno izolativnost fasade. V zadnjih letih so se razvili sistemi zelenih sten. To so paneli, ki vsebujejo že pripravljen substrat z rastlinami ter cevi, v katerih se rastlinam dovaja vodo in gnojila. Poleg okrasnih rastlin, s katerimi se ustvarja različne pisane vzorce, se lahko na zelenih stenah gojijo dišavnice, sadje in zelenjava. 

Besedilo: prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana