torek, 24. marec 2020

Gradnja predorov v deželi fjordov

Plavajoči predor bo potopljen trideset metrov pod površje morja, kar bo zagotavljalo minimalen vpliv vremena, valov in bibavice na stabilnost strukture in omogočala plovbo tudi največjim ladjam. Struktura ne bo plavala prosto, temveč jo bodo fiksirali z vezmi, sidranimi v morsko dno ali pa pritrdili na plovce – pontone.

Koncept podmorskega predora, pritrjenega na plavajoče pontone (risba NPRA)

Norveška je znana po številnih naravnih znamenitostih. Njeno površje krasijo ledeniki, gore in več kot tisoč fjordov. Globoki morski zalivi režejo strme obalne bregove daleč v notranjost dežele. Prvovrstne turistične atrakcije pomenijo po drugi strani veliko oviro za hiter transport. Za cestno vožnjo na razdalji 1.100 kilometrov med mestoma Kristiansand na jugu države in Trondheim na severu Norveške porabi povprečen voznik brez postankov skoraj cel dan. V tem potovalnem času je upoštevano tudi čakanje pri prečkanju sedmih fjordov s trajekti.
Norvežani so se zato odločili, da bodo zgradili nove odseke avtoceste, mostove in predore, tudi plavajoče, ki bodo omogočili vožnjo brez trajektov, obenem pa bodo kar najmanj okrnili naravo.
Najbolj zahteven del projekta bo plavajoči predor, ki bo potopljen v globini 30 metrov pod morsko gladino.
Zgradili bodo tudi tri viseče in pet plavajočih mostov. Slednje bodo zgradili na mestih, kjer je globina fjorda več kot nekaj sto metrov in razmik med bregovoma več kot pet kilometrov.

Več v reviji Gradbenik - marec 2020