Kamen na kamen palača

Kamen je v naši zavesti zapisan kot simbol moči, trdnosti in trajnosti. Kot osnovno gradivo se je res umaknil novim materialom, toda iz arhitekturnega oblikovanja ni nikoli izginil. Še več, postal je še bolj dragocen, še bolj prestižen material.

Kamen na kamen palača

V stavbarstvu je kamen, čeprav za obdelavo trdo in uporno gradivo, vseskozi prisoten. V stoletjih pred našim štetjem so s primitivnimi pripravami, ki so jih uporabljali za pridobivanje, obdelavo in gradnjo s kamnom, postavili objekte, ki tako z vidika tehnike gradnje in lepe arhitekture jemljejo dih, na mnoga vprašanja, povezana z inženirstvom in načini izvedbe, pa raziskovalci, kljub sodobnim tehničnim pripomočkom, še vedno iščejo dogovore.
Med zanimivosti, ki so jih odstrle opravljene raziskave kamnitih ostalin starih kultur, sodi razkritje, ki je zamajalo v arhitekturnem oblikovanju uveljavljeno mišljenje, da je oblika stavbe kazalo vsebine in izraz gradiva in konstrukcij. Kajti opravljene študije nas poučijo, da pri številnih stavbah, postavljenih v davni preteklosti, zaman iščemo skladnost med obliko, gradivom in konstrukcijo.
Les, ilovica, trstika in slama so bila prva gradiva v razvoju slovenske arhitekture. Šele v srednjem veku so pričeli za gradnjo pomembnih stavb uporabljati kamen. Iz kamna so gradili fortifikacijske objekte, samostane, cerkve, bivališča posestnikov in mestnih veljakov, infrastrukturne in druge objekte.

Več v reviji Gradbenik