Ograje v oblikovanju krajinskih in naselbinskih prostorov

Ograje – leseni plotovi, palisade, kamniti, opečni in betonski zidovi, kovinske mreže in raznovrstne živice – so uporabna in lepotna sestavina človekovega okolja. V naseljih in v kulturnih krajinah robijo cestišča in mostove, igrišča in vadbišča, parke in vrtove, pašnike in njive, jezera in ribnike. Z njimi omejujemo prehode in ščitimo svoje premoženje že od postavljenih prvih stalnih bivališč dalje.
Z razvojem znanosti, tehnike in tehnologije, ki so od davne preteklosti pa do danes korenito spremenile naša življenjska in bivalna okolja, se izvorna namembnost ograj ni spremenila. Še vedno jih postavljamo zato, da varujemo, omejujemo, razmejujemo in tudi lepotno plemenitimo naselbinske in krajinske prostore.
Čeprav je ograjam, tako v strokovnih kot tudi v znanstvenih gradivih o urejanju bivalnega okolja, namenjeno malo pozornosti, imajo ograje kot uporabna in lepotna sestavina v njem veliko vlogo. Tako v odprtih prostorih kulturnih krajin kot v zgoščenih naselbinah s svojo črto postavitve in oblikovanjem vplivajo na videz celote, ki je lahko prijeten ali odbijajoč.
Močna določilnica likovnega videza, neodvisno od namena uporabe, je gradivo, iz katerega so ograje izdelane. Ograja je lahko lesena, kamnita, kovinska, opečna, betonska, steklena, ali pa je izdelana iz prepleta dveh ali celo več naštetih gradiv.
 Brez podrobnih študij, analiziranja in statističnega preštevanja je rezultat osebnega terenskega dela ugotovitev, ki jo navajam iz avtorske monografije z naslovom Ograje: »Arhetipska vzorca sta, tako kot prva bivališča, ograji, izdelani iz lesa in kamna. Če pridružimo lesu in kamnu še drevje in grmičevje, je seznam vrst gradiva, ki so ga stoletja uporabljali za izdelavo ograj, s katerimi so urejali bivalna okolja, končan. Kovina, opeka, beton, steklo so gradiva, ki so se za izdelavo ograj začela množično uporabljati v mestih in to šele pred nekaj več kot sto leti. V kulturnih krajinah se le redko uporabljajo, tam še vedno prevladujejo ograje, narejene iz gradiva iz okolja: lesa, kamna, drevja in grmovnic.«

Več v reviji Gradbenik junij 2022