Okno – najpomembnejši element fasade

Okno kot del zunanje opne stavbe ločuje notranjost stavbe in zunanje okolje. Sestavni del okna je steklo, ki mora izpolnjevati mora precej zahtev – je prosojno in prozorno in prepušča svetlobo, ščiti pred vremenskimi vplivi, predstavlja toplotno, zvočno in protipožarno zaščito, omogoča naravno prezračevanje, ščiti pred vlomi in nudi določeno mero zasebnosti. Prva okenska stekla so bila majhnih dimenzij, povezana med seboj s kovinskimi križi. V zadnjih desetletjih pa je industrija razvila visokokakovostna stekla, ki po svojih toplotnoizolativnih karakteristikah precej presegajo zahteve, ki so še pred dvema desetletjema veljale za masivne stene.
Steklene površine zaradi svoje transparentnosti omogočajo vizualno povezavo notranjih prostorov z zunanjostjo. Ta potencial zasteklitev je danes precej spregledan, čeprav se vsi zavedamo, da pogled skozi okno na sončni zahod in zasnežene gore ali vodo v daljavi sproži prijetno razpoloženje.
Poleg vidnega spektra sončnega sevanja steklo prepušča tudi toploto, s tem pa vpliva na temperaturno ugodje. Količina sončne energije, ki jo prepusti steklo, je odvisna od vremena in letnega časa. Na splošno jo je manj v zimskih mesecih, kljub vsemu pa lahko prostor prijetno ogreje. V energijsko najučinkovitejših, torej pasivnih in skoraj nič-energijskih hišah, toplota, ki jo skozi steklo pošilja sonce, nadomešča precejšen delež konvencionalno pridobljene toplote.
V pasivnih hišah se v najhladnejših mesecih, ko se temperatura spusti precej pod ničlo, ob sončnem vremenu ogrevalni sistem celo izklopi. Tako se zgodi, da je raba energije za ogrevanje v sončnem in hladnem januarju podobna kot v toplejšem, a deževnem in oblačnem aprilu.

Več v reviji Gradbenik september 2022