Pitna voda - oskrba z vodo nekoč in tudi danes

Po podatkih organizacij, ki delujejo v okviru OZN, se na svetu v zadnjih letih porabi skoraj 4 bilijone (4 tisoč milijard) kubičnih metrov vode letno. Malo manj kot tri četrtine (oziroma 70 odstotkov) vse vode porabimo v kmetijstvu, eno petino (približno 20 odstotkov) gre v industrijske procese, le 10 odstotkov vse vode pa porabijo gospodinjstva in le delček te desetine dejansko popijemo. A to je le povprečje, ki zajema vse države na svetu. V industrializiranih državah porabi industrija več kot polovico vse razpoložljive vode.
Drug podatek, ki govori o pomenu čiste pitne vode, je poročilo o vzrokih bolezni na svetu. Skoraj 80 odstotkov vseh bolezni v deželah v razvoju je povezanih z vodo.
Prve prave vodovode so gradili že stari Rimljani. Marsikateri njihov akvadukt stoji še danes. V goratih področjih je bilo lažje speljati vodo po žlebovih, vsekanih v skalo. Edino vzdrževanje teh je bilo redno čiščenje. Druga možnost, zlasti na krajših razdaljah, je bil lesen žleb, raka, kakršne so vodile vodo tudi do nekdanjih mlinov, vendar jih je bilo treba pogosteje menjati.
V Sredozemlju in v vročih krajih z manj padavinami so vodo s položnih ali ravnih streh že kmalu speljali v vodne zbiralnike. V sušnih predelih, na primer v Maroku, so ponekod speljali pod zemljo celo manjše reke in tako preprečili, da bi jih sonce izsušilo.
Med večjimi gradbenimi deli že pred nekaj tisoč leti najdemo tudi nadzemne ali podzemne vodne rezervoarje, ki so skrbeli za pitno vodo v vročih sušnih poletjih. Vodnjake in večje ali manjše vodne rezervoarje so pozneje gradili skozi vso zgodovino vse do danes.
Poleg gradnje iz obstojnih materialov je bilo preprečevanje izgub s pomočjo tesnjenja vedno pomembna dodatna zahteva vseh tovrstnih gradenj. Neprepustnost kanalov, cevi in rezervoarjev so dosegli na različne načine. Ena od odličnih možnosti za doseganje neprepustnosti je uporaba bitumna.

Več v reviji Gradbenik marec 2025