Ta čudoviti les: lesene obloge, rezbarije in parket

V preteklem stoletju je v »konfekcijskem« načinu gradnje blokovskih naselij z visokimi zgradbami in stolpnicami prevladala uporaba betona in jekla. Relativno ugodne cene talnih in stenskih oblog iz umetnih materialov so les za vrsto let nekoliko potisnile v ozadje. Danes pa les s svojo toplino, neponovljivim videzom in ekološko neoporečnostjo kljub industrijskemu načinu predelave spet osvaja širši krog uporabnikov, še zlasti tiste, ki želijo od svojega bivališča nekaj več.
Med vsemi lesenimi oblogami je najbrž najbolj popularen parket. Beseda izvira iz francoskega jezika. Pomanjševalnica »parquet« ali v starejši obliki »parchet« pomeni dobesedno mali park, mali ograjeni prostor.
Velike diagonalno položene površine lesenih pravokotnih elementov in večje kvadrataste površine umetelno zloženih lesenih deščic so kot okrasno talno oblogo prvič uporabili v versajski palači v Parizu. Z lesom so nadomestili prejšnja marmorna tla, ki so ob vsej lepoti imela v tistih časih zelo slabo plat. Površina pod marmornimi ploščami in reže med njimi niso bile izvedene neprepustno za vodo kot to naredimo danes. Zaradi pogostega pomivanja tal je voda ves čas pronicala skozi reže na stikih kamnov in nenehno, ves čas močila lesene nosilne tramove pod tlakom. Ti so pričeli gniti in propadati.
 Prve parketne talne obloge so lepili z bitumnom. Šele v preteklem stoletju so ga nadomestili s sodobnimi hladnimi lepili.

Več v reviji Gradbenik oktober 2023