
Pitna voda - oskrba z vodo nekoč in tudi danes
24.03.2025 Ena od odličnih možnosti za doseganje vodotesnosti je uporaba bitumna, ki so ga v Indiji poznali že pred 5000 leti.
Krkin hram na Trški gori je lani doživel zahtevno prenovo glavnega in pomožnega objekta, letne kuhinje in okolice.
Zgodovina Krkinega hrama sega v začetek 19. stoletja, ko je tu stala majhna, pritlična zidanica. Z nadzidavo je današnjo podobo dobila leta 1860, ko je bila prvič omenjena kot vinogradniški dvorec s pomožnim objektom. Vmes se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, vidnejši pečat pa sta mu dala agronom dr. Janez Rataj in njegova žena Vida, ki sta po drugi svetovni vojni na Trški gori prva vpeljala sodobno vinogradništvo in turistično ponudbo. Leta 1977 jo je prodala Tovarni zdravil Krka oziroma njeni enoti Krka Zdravilišča. Tako je prva večja prenova zidanice pod budnim očesom takratne službe spomeniškega varstva potekala ob koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ratajeva zidanica, preimenovana v Krkin hram, je kmalu postala priljubljena turistično-gostinska točka s ponudbo domačih jedi in cvička iz vinogradov na Trški gori.
Leta 2024 je Krkin hram doživel večjo in zahtevno prenovo glavnega in pomožnega objekta, letne kuhinje in okolice. Krkin hram spada pod posvetno stavbno dediščino, spomenik lokalnega pomena, zato je bila prenova še posebej natančna in v skladu s smernicami Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Prenovljena je bila fasada na glavnem in pomožnem objektu (nova macesnova fasadna obloga), zamenjano je bilo stavbno pohištvo, izvedeni so bili prenova toaletnih prostorov v pomožnem objektu, obnova prostorov za goste v glavnem objektu (glavni prostor v pritličju), obnova kuhinje in posodobitev kuhinjske opreme ter restavriranje kamnitih površin, vključno z oboki vhodnih vrat.
Ena glavnih in izvajalsko zahtevnejših del je bila celotna prenova slamnate strehe, saj je od zadnjega prekrivanja strehe s slamo minilo že več kot dvajset let in je bila zato na nekaterih delnih že vidno načeta. Tudi tu so bile zahteve naročnika in Zavoda za kulturno dediščino Slovenije dosledne – da se ohranijo prvotni videz ter predvsem oblika in naklon strehe, pokrite z rženo slamo.
Več v reviji Gradbenik januar-februar 2025