Energijsko učinkovita stavba

Standard skoraj nič-energijske hiše je realnost: za javne stavbe bo obveza veljala od 1. januarja 2019, za vse ostale pa 1. januarja 2021. Poudariti je treba, da država zapoveduje najnižji standard, torej se slabše od predpisanih zahtev ne sme graditi.

Energijsko učinkovita stavba

Glede na to, da je tudi pri nas že dovolj znanja in izkušenj, pa tudi komponent za pasivno hišo, vse pa je na voljo po sprejemljivih cenah, ni razloga, da se ozaveščen investitor ne bi odločil za pasivno hišo. Delež pasivnih hiš se vsako leto veča, tudi v Sloveniji jih je po podatkih Eko sklada j.s., ki takim stavbam dodeljuje nepovratne finančne spodbude, že več kot 600.
Za ogrevanje pasivne hiše zadostuje 15 kwh/(m²a), skoraj nič-energijska hiša bo potrebovala nekoliko več, vendar bo imela vse komponente, ki jih ima pasivna. Torej ni razlogov, da ne bi že danes zgradili pasivne hiše.
Primarni ukrep za doseganje energijske učinkovitosti stavbe je ustrezen toplotnoizolativni ovoj. Sestavljata ga transparentni del, okna, in netransparentni del, stene, strehe, tla proti terenu. To pomeni 20-30 cm toplotne izolacije na stenah masivne zidane hiše in 30-40 cm na leseni montažni ali skeletni steni. Približno tako debela plast toplotne izolacije je tudi v strehi. Na stiku s terenom je stavba zaščitena z 20-25 cm toplotne izolacije.
Velik del toplote se skozi stavbni ovoj izgubi nekontrolirano, zaradi netesnih mest in špranj v konstrukciji. Ovoj energijsko učinkovite stavbe mora zato imeti ustrezno zrakotesnost.

Več v reviji Gradbenik