Gradnja pasivne hiše – 2. del: temeljenje

Največ toplote stavba izgublja skozi zunanji ovoj – tudi skozi temeljno ploščo. Pri pasivni hiši je zato velik poudarek na toplotni izolativnosti ovoja na stiku s terenom.
Pasivna hiša ima zelo kakovosten toplotnoizolacijski ovoj brez toplotnih mostov. Del ovoja se stika tudi s terenom, kjer so temperaturna nihanja sicer precej manjša kot na stiku stavbe z zunanjim zrakom. Pod nivojem tal redko pride do zmrzovanja, medtem ko se okoliški zrak pozimi lahko ohladi do 20 ali celo več stopinj po ničlo. Klub temu, da temperatura okolice pod temeljno ploščo nikoli ni tako nizka, kot je na ostalem delu ovoja stavbe, pa tu prihaja do velikih toplotnih izgub, saj talna konstrukcija na stiku z zemljino obsega veliko površino. To je razlog, da mora biti temeljna plošča ustrezno toplotno izolirana. Standard pasivne hiše zahteva za vse elemente zunanjega ovoja stavbe, tudi za temeljno ploščo, toplotno prehodnost U največ 0,15 W/(m²K). Konstrukcija mora biti izvedena brez toplotnih mostov (linijska toplotna prehodnost ψ £ 0,01 W/(mK)).
Za pasivno hišo v Rožni dolini je bila na podlagi izdelanega načrta izračunana toplotna bilanca z orodjem PHPP, ki je pokazala, da je s standardnimi sestavi zunanjega ovoja možno doseči rabo energije za ogrevanje 12,8 kWh/(m²a). Kar je seveda zelo dobra pasivna hiša.

Več v tiskanih izdajah revije Gradbenik