Hotel Bohinj – trajnostna prenova in uporaba lesa

V Ribčevem Lazu v občini Bohinj so pred letom dni so odprli celovito prenovljen hotel Bohinj. Hotel stoji na idilični lokaciji, na vzpetini kakšnih 200 metrov od Bohinjskega jezera in nudi čudovit pogled na jezero, cerkev Janeza Krstnika in okoliške gore.
Hotel je bil v preteklosti (še kot hotel Kompas) zelo stihijsko grajen in dozidavan in ni imel nikakršne skladne oblike. Pri Ofis arhitekti so imeli težko nalogo – kako ohraniti volumne, ki so bili v preteklih letih dozidavani in kako narediti zunanji okvir, ki bi te geometrije povezal v lepo kompozicijo. Uspelo jim je izredno dobro.
Sprva je bila predvidena predvsem le energetska sanacija hotela, ki je sicer še obratoval in je bil znotraj še kar urejen, takoj po temeljitejšem pregledu objekta pa pokazalo, da je stavba statično izjemno slaba in da bo potrebna novogradnja ali pa res korenita prenova.

Prenova hotela je tako morala predvsem izhajati iz potrebe po statični sanaciji, saj stavba ni bilo potresno varna. Tako so s statikom, domačinom Milanom Sorčem, zasnovali okvir, delno iz lesa in delno iz jekla, ki objame hotel od zunaj in ga s tem protipotresno ojača. Prednost okvirja je bila tudi, da ni bilo potrebno od znotraj delati večjih betonskih ojačitev, kar je zelo zahteven poseg.
Odločitev za zunanji okvir je imela več prednosti. S tem, ko so hišo objeli z novim okvirjem, so lahko odprli okna, ki so zdaj velika panoramska, v okvir so lahko vsem sobam (v hotelu jih je 69) dodali balkone, zelo pomembno pa je tudi to, da so lahko povsem spremenili zunanjo podobo stavbe.
Nov kovinski okvir so arhitekti uporabili za izhodišče arhitekturnega koncepta. Ta je s svojo formo narekoval novo, razgibano zunanjo podobo hotela lomljenih vertikal in z dodanimi balkoni. Konstrukcija, ki so jo obdali z macesnovim lesom, ima tudi žlebove, elemente rekuperacije in strelovodov. Na vhodni fasadi razgibanosti volumnov poudari dozidana dvovišinska vhodna avla, nadstrešnica in zimski vrt z zajtrkovalnico in restavracijo. Trikotni zatrepi streh in sivina lesu, dosežena s premazom, se neposredno odzivajo tudi na vrhove gora, ki lokacijo poleg jezera še posebno zaznamujejo.

Več v reviji Gradbenik julij - avgust 2022