Naj se gradbeništvo kreditira ali počaka na zagon investicij?

Zaradi posledic, ki so se zgodile v gospodarstvu po razglasitvi pandemije, so mnoge panoge povsem onemogočene v delovanju. Druge, kot npr. gradbeništvo, pa z odloki ne toliko, v zvezi z dinamiko novih investicij, naročil, možnosti izvedbe del, finančnega toka ipd. pa so zelo odvisne od odločanja drugih v zvezi z graditvijo in novimi investicijami. To vpliva posledično na delovanje, zaposlovanje in na likvidnost podjetij v gradbeništvu.


 

Gradbeništvo za svojo ohranitev potrebuje javna naročila. Ni namreč ugodno, če pride do zmanjšanja zasebnih investicij podjetij in posameznikov, kreditnega krča, zmanjšane potrošnje, neprodanih stanovanj in poslovnih prostorov ali premajhne prilagodljivosti gradbenih podjetij v gospodarsko zahtevnih časih.
Največji problem prav gotovo predstavlja plačilna nedisciplina. Med panogami je v preteklosti gradbeništvo dosegalo največji delež neporavnanih obveznosti do bank in podjetij. Zato je ustrezno kreditiranje ključnega pomena za preživetje gradbeništva, za dokončanje projektov in stanovanjskih gradenj, po drugi strani pa banke brez gospodarstva tudi ne morejo preživeti.

 

Pri oblikovanju protikorona zakonov je zato država mislila tudi na ta del oblikovanja likvidnostnih ukrepov.
V Ur. listu RS št. 61/2020 z dne 30. 4. 2020 je bil objavljen Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva (ZDLGPE) oz. #PKP2, uveljavljen pa s 1. 5. 2020, katerega cilj je podjetjem omiliti finančne posledice epidemije COVID-19, omogočiti oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. Vsebuje državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij, torej poroštvo države za kredite z ročnostjo največ 5 let, odobrene v obdobju med 13. in 31. 12. 2020, zakon pa obravnava tudi dvig povprečnine za občine in oprostitev najemnine najemnikom poslovnih prostorov, ki so v lasti države ali občin.
 Podjetjem so za blažitev posledic epidemije že na voljo finančni produkti, ki jih omogočata SID banka in Slovenski podjetniški sklad, za oživitev proizvodnje pa bodo potrebovala še dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil.

 Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva (ZDLGPE) 

I. Poroštvena shema
 Država bo prevzela poroštvo za kredite:
• odobrene pravnim osebam in samostojnim podjetnikom s sedežem v RS, za namene financiranja investicij, obratnega kapitala in poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, sklenjenih od 13. 3. do 31. 12. 2020,
• do skupnega zneska glavnice kredita, ki znaša do 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne presega višine zneska stroškov dela za 2019 posameznega kreditojemalca oziroma do višine odloženih obveznosti za kreditne pogodbe, sklenjene po ZIUOPOK,
• v višini 80 % glavnice posameznega kredita za mikro, majhne in srednje družbe ali 70 % glavnice kredita za velike družbe.
Država bo jamčila do navedene višine glavnice, za nezavarovani del v višini 20 % pri malih in srednje velikih podjetjih ter 30 % pri velikih podjetjih pa bodo morala podjetja še vedno predložiti ustrezna zavarovanja. Višina likvidnostnega posojila je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja ali celoletnega stroška plač.
Pogoji za kreditojemalca so, da (1) ni podjetje v težavah, povezana družba, družba s sedežem v tujini ali družba v davčnih oazah, (2) se 31. 12. 2019 ni štel za podjetje v težavah, kot to določa Uredba 651/2014 EU, in se z likvidnostnimi težavami sooča zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije COVID-19, (3) na dan 13. 3. 2020 ni imel pomembnih zamud pri poravnavanju obveznosti do bank, (4) ima na dan vloge poravnane obveznosti do davčne uprave oziroma odobren odlog/obročno plačilo dajatev ter (5) da je vključen v sistem obveznega večstranskega pobota po zakonu, ki ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.
Dodatni pogoj za kreditojemalca, ki mu je SID banka odobrila kredit, je, da v trajanju poroštva ne sme izplačevati dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva, ne sme kupiti lastnih delnic ali lastniškega deleža in ne izplačevati drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oz. povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil za primer odobrenega poroštva in prej navedene omejitve vključi v kreditno pogodbo.
Za kredite s poroštvom države bo kreditojemalec plačeval letno premijo za poroštvo, ki je odvisna od velikosti podjetja in obdobja posojila (med 0,25 – 2 % od vsakokratne glavnice kredita).

Korona financiranje SID banke

Financiranje SID banke v času epidemije COVID-19

 Banka SID financira mala in srednja podjetja, velika podjetja in občine na različne načine z različnimi oblikami financiranja, ki jih lahko pregledate na spletni strani www.sid.si:

A. NEPOSREDNO FINANCIRANJE V ČASU COVID-19:
 Likvidnostno financiranje v času COVID-19 (SDMKV)
 V okviru kredita zagotavlja sredstva, ki jih kreditojemalec, na čigar poslovanje je vplival izbruh epidemije COVID-19 ali proizvaja proizvode oziroma opravlja storitve, potrebne za zdravljenje in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, lahko nameni za kritje:
• nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev;
• nabavne vrednosti materiala in storitev, drobnega inventarja ter trgovskega blaga;
• stroškov dela, pod pogojem, da kreditojemalec v prvih dveh letih od sklenitve pogodbe ohrani najmanj 40 % zaposlenih, kot jih je imel na dan 1. 2. 2020.

Poseben program je financiranje v turizmu in gostinstvu
Financiranje naložb in obratnega kapitala za trajnostno rast turizma (TURIZEM 1)
• Kredit v višini od 100.000 € do 20.000.000 € na projekt, ko gre za naložbo v izgradnjo, obnovo ali nakup in obnovo turističnih objektov. Ročnost v tem primeru znaša od 6 do 30 let.
• Kredit za obratni kapital v višini od 100.000 € do 7.000.000 € na kreditojemalca v primeru MSP oziroma do 20.000.000 € za velike samostojne podjetnike, velika podjetja oz. zadruge z ročnostjo od 2 do 12 let.
• Financiranje do 85 % celotnih stroškov.
• Obrestno mero, ki je praviloma nižja od tržnih (shema de minimis).
• Možnost moratorija na odplačilo glavnice največ eno polovico ročnosti in ne več kot 5 let.
• Sprejemljive so vse vrste zavarovanj.

B. Prilagojeni programi POSREDNEGA FINANCIRANJA: 
(prek poslovnih bank in hranilnic pri Abanki, Addiko Bank, NKBM, Sberbank)
• Višje, do 100% financiranje stroškov projekta oz. poslovanja.
• Pridobitev kredita, v celoti namenjenega refinanciranju.
• Možnost moratorija, skladno z zakonom ZIUOPOK.
Programi:
• Financiranje razvoja konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije
• Financiranje regionalnega in družbenega razvoja
• Financiranje razvoja družbe znanja in inovativnega podjetništva
• Financiranje razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje
Vse oblike financiranja so predstavljene na spletni strani www.sid.si, več informacij pa na kontaktih: financiranje@sid.si ali tel. 01/2007 480 in 01/2007 514.

Financiranje občin
 SID banka ima posebej za občine odprte razpise za dolgoročno financiranje naložb v lokalno javno infrastrukturo ter lokalnih ukrepov učinkovite rabe energije in stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva. Več o razpisih je na voljo na SID banki https://www.sid.si/obcine/financiranje-obcin, informacije tudi na obcine@sid.si ali tel: 01/2007 480.
O programih in razpisih Slovenskega podjetniškega sklada smo pisali v prejšnji številki. Informacije na www.podjetniskisklad.si ali info@podjetniskisklad.si ter na enotni kontaktni točki na Agenciji SPIRIT.

II. Oprostitev plačila najemnine
 Za obdobje od 13. 3. do 31. 5. 2020 se najemnikom, ki imajo poslovne prostore ali stavbe v lasti države ali občine, najemnina ali del najemnine ne zaračunava. O oprostitvi bo odločal predstojnik upravljavca oz. organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine.
ZDLGPE spreminja in dopolnjuje tudi Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banki), Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o javnih skladih in Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 v delih, ki so vezani na izvajanje PKP2.
 Gradbeništvo je panoga, ki vedno zažene potrošnjo, če le ne upadejo zasebne in javne investicije, kar povzroči nastanek vrzeli v gradbeništvu. Zato so potrebne oblike zagotavljanja likvidnosti, da obdobje okrevanja ne traja predolgo in da pomanjkanje finančnih sredstev v skrajni obliki ne pripelje do stečajev in propada podjetij. Iz krize v letu 2008 smo se naučili, katerih napak naj ne bi ponovili, tako da je vsaj zaenkrat na voljo dovolj ustreznih oblik financiranja za premostitev krize zaradi COVID-19.

Besedilo: Emilija Bratož, gomont@svetovanje.si