Nov standard o dnevni svetlobi v stavbah EN 17037

Prednosti načrtovanja s količino svetlobe niso samo v zasledovanju nivojev osvetljenosti, temveč tudi v tem, da je s pomočjo analize možno preveriti, kakšna bo razporeditev svetlobe v prostoru.

Nov standard o dnevni svetlobi v stavbah EN 17037

Pri načrtovanju osvetljenosti stavbe dnevna svetloba postane element, kjer iščemo primerne vrednosti osvetlitve, razporeditev, dobivamo informacije o možnosti pregrevanja, bleščanja površin, pridobivamo nova spoznanja o vplivu krojenja arhitekturnega ovoja stavbe na osvetlitev, o vplivu okolice.
Novi standard o dnevni svetlobi v stavbah EN 17037 podaja priporočila za zagotavljanje dnevne osvetljenosti med svetlim delom dneva, za pogled navzven, direktno sončno sevanje in za zaščito pred bleščanjem. Za vsakega od teh področij so priporočila podana v treh nivojih, minimalnem, srednjem in maksimalnem.
Standard se osredotoča na kvaliteto načrtovanja svetlobe v prostorih in ne razlikuje, kakšen je namen uporabe stavbe (šola, vrtec, stanovanje, poslovni prostor idr.), kot tudi ne način uporabe prostora (obnašanje uporabnika). Zato je uporaben za vse vrste stavb in dovoljuje naknadno spremembo namembnosti prostora, pri čemer se ohranja primerna raven osvetlitve. Priporočila standarda se lahko prilagodijo glede na specifične potrebe namembnosti prostora.
Prostor je zadostno osvetljen, če je dosežen vsaj minimalni nivo ciljne osvetljenosti (ET) na 50 odstotkih referenčne ravnine prostora in obenem minimalni nivo minimalne ciljne osvetljenosti (ETM) na 95 odstotkih referenčne ravnine, v polovici časa svetlega dela dneva.

Več v majski številki revije Gradbenik