O radonu v stavbah se premalo pogovarjamo

Prezračevanje ni magična rešitev za zmanjšanje koncentracije radona v stavbah, zlasti ne, če je napačno.

Valenčič: O radonu v stavbah
Na podlagi do zdaj izvedenih meritev koncentracij radona v Sloveniji in podatkov o geološki sestavi tal so določena območja, kjer je več radona (na zemljevidu obarvano rdeče). Zelena barva ne pomeni, da na teh področjih ni nevarnosti radona, temveč le, da je manjša verjetnost za pojav radona.

Sodobne stavbe so skoraj ničenergijske, kar pomeni, da je za zagotavljanje bivalnih pogojev potrebno le delček energije kot v tradicionalnih. Ena od razlik med ničenergijsko in tradicionalno stavbo je tudi stopnja zrakotesnosti: učinkovite stavbe so zrakotesne, tradicionalne pa so naravno prezračevane.
Z energijsko sanacijo se raba energije za zagotavljanje bivalnih pogojev v stavbah zniža. Vendar naj bodo ukrepi energijske učinkovitosti izvedeni tako, da se ne poslabša osnovni namen stavb, zdravo in kakovostno bivanje. Drugače nastanejo radonske kletke. Prisotnost radona v stavbah je drugi najpomembnejši povzročitelj pljučnega raka.
Pravilnik, ki določa protiradonske ukrepe na radonskem in zelenem območju, določa ukrepe za novogradnje in sanacije.
Projektiranje in gradnja novih stavb na radonskem območju se zagotovi s prezračevanjem zemljine pod talno konstrukcijo stavbe ali s popolnim tesnjenjem med zemljino in notranjim zrakom z radonsko zaporno folijo. Za novogradnje na zelenem območju veljajo identične zahteve kot na radonskem območju. Čeprav sta oba ukrepa v novogradnjah, prezračevanje zemljine ali tesnjenje, zapisana kot enakovredna, Smernica za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj ne predvideva tesnjenja kot samostojnega ukrepa.
Protiradonska sanacija obstoječih stavb določa vgradnjo aktivnega ali pasivnega sistema za prezračevanje zemljine pod talno konstrukcijo. Kot dodaten ukrep k prezračevanja zemljine se lahko izvede tudi tesnjenje oboda talne konstrukcije in prebojev skozi talno ploščo ter tesnjenje tlorisne površine z radonsko zaporno folijo.
 Če se načrtujejo posegi v obstoječo stavbo, namenjeno bivanju, je pred izvedbo posega priporočljivo oceniti koncentracijo radona v stavbi, ne glede na to, v katerem območju je stavba. Energijske sanacije stavb, ki ne upoštevajo Tehnične smernice protiradonske gradnje, praviloma povečajo koncentracijo radona v stavbah.

Več v reviji Gradbenik januar-februar 2025

Fotogalerija