Prisotnost časa v arhitekturi enodružinskih stavb

Stavbe so izgubile povezavo z naravnimi danostmi in kulturo gradnje, izginil je tudi svojstven likovni videz.

Živa Deu: Prisotnost časa v arhitekturi
Samorasle, izvirne in v teku vekov uporabno in likovno izpiljene enodružinske stanovanjske hiše predstavljajo pomemben del prostoru in narodu pripadajoče umetnostne dediščine.

Stanovanjske stavbe so središča človekovega življenjskega prostora, so oblikovana bivališča, ki varujejo človeka pred vremenom in drugimi vplivi okolja, mu hranijo osnovne potrebščine in z domišljeno razporeditvijo in opremo med seboj zvezanih prostorov zagotavljajo kakovostno bivanje in družbeno delovanje.
Zgodovina razvoja stalnih bivališč je dolga, sega v čas, ko je človek končal dobo stanovanjske nestalnosti in je s svojim znanjem in izkoriščanjem naravnih danosti zavaroval trajni ogenj pod streho. Raznolike oblike stanovanjskih stavb, ki so tudi v prostoru naše naselitve dale pečat naselbinam in kulturnim krajinam, pa so zrcalo geografskih značilnosti in z razvojem povezane stopnje gospodarske in kulturne rasti. V razpravi z naslovom »Pogled v preteklost stanovanjske hiše na Slovenskem« je njen avtor Franjo Baš zapisal: »Vedno in povsod je bila in ostala stanovanjska hiša zveza prebivalca s prirodo, družbo, tehniko in kulturo ter njihovo ogledalo in izraz.«
Vsak, ki prostor gleda z odprtimi očmi, zazna, da je s sodobnim, skokovitim razvojem tehnike in tehnologije in utrditvijo kapitala kot najvišje vrednote, v urbanizmu in arhitekturi enodružinskih stanovanjskih hiš (te so v stavbnem tkivu različno velikih naselbin po številu in prostoru, ki ga zasedajo, prevladujoče) prekinjen razvoj, in sicer razvoj, v katerem napredek ni brezkompromisno pometel s starimi gradbenimi znanji, izpiljenimi do popolnosti na osnovi stoletnih izkušenj.
Stanovanjske stavbe, dobro urejena in opremljena stanovanja, pa niso izgubila samo povezave z naravnimi danostmi in z v okolju razvito kulturo gradnje, ampak je z njimi izginil tudi svojstven likovni videz stavb, ulic in naselbin.
Zaskrbljenost zaradi vsesplošnega arhitekturnega nereda in mačehovskega odnosa do preteklih arhitekturnih stvaritev stanovanjski gradnji enodružinskih hiš pa delno omilijo odkritja redkih novogradenj, ki so jih arhitekti načrtovali z upoštevanjem odlik podedovane arhitekture, in enako redka doživetja kakovostno prenovljenih stavb, nespremenjenih, uravnoteženih in neuničljivih v svoji lepoti.
 Predstavljamo primera uspele prenove enodružinskih hiš: vile na Erjavčevi cesti v Ljubljani in stanovanjske hiše ob velikem mariborskem parku.

Več v reviji Gradbenik julij-avgust 2021

Fotogalerija