Problematika radona in možne rešitve

Vpliv škodljivega radona je pri novogradnjah še vedno podcenjen in se prepogosto določa na osnovi karte, ki je izdelana na podlagi omejenih meritev. Iz karte bi lahko zaključili, da so problematična le območja z visoko prepustnimi tlemi, kot so npr. kraška in prodnata tla, kar pa le delno drži.

Problematika radona in možne rešitve
Tveganje za povečano koncentracijo radona (ZVD)

Problem radona je širši in je pogosto vezan na kasnejša nasipanja in uporabljene gradbene materiale. Tega se je potrebno zavedati tako pri novogradnjah kot tudi pri rekonstrukcijah javnih objektov, npr. vrtcev, šol ... Zato je potrebno nameniti več pozornosti novogradnjam in sanacijam objektov, ki se nahajajo na območjih z več radona, kot ga določa Uredba o nacionalnem radonskem programu (Ur.L. RS št. 18/18).
Sodobna gradnja je z visokimi zahtevami po nizkoenergijskih stavbah povzročila, da so te praktično zrakotesne, tako da prihaja do ekstremno visokega nivoja koncentracije plina radona že na območjih, kjer so ta prepuščanja plina majhna.
Koncentracija radona v notranjih prostorih je odvisna od kvalitete gradnje in prezračevalnih navad. Koncentracija v prostoru niha v odvisnosti od letnega časa, zato mora biti merjenje izvedeno na daljše obdobje; idealno je na leto dni. Mejna doza radona je po slovenski zakonodaji 400 Bq/m³ (Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih (Ur. l. RS, št. 49/04)).
 Za zmanjšanje nivoja radona v prostorih je možno izvesti več ukrepov.

Več v reviji Gradbenik – marec 2020

Fotogalerija