Rušilna potresa v Turčiji

Besedilo: dr. Meta Kržan, univ. dipl. inž. grad., Zavod za gradbeništvo Slovenije

Povzetek
 V ponedeljek, 6. februarja, sta južno in osrednjo Turčijo ter severno in zahodno Sirijo prizadela zelo močna potresa z magnitudama 7,8 in 7,5 M_w. Osem dni po potresu je življenje uradno izgubilo več kot 41.000 ljudi. Potresa z razmakom žarišč približno 100 km, katerima so v regiji sledili oziroma sledijo tudi številni popotresni sunki, sta po ocenah prizadela približno 26 milijonov ljudi. Glede na podatke turških oblasti naj bi bilo porušenih ali poškodovanih preko meje možnosti/smiselnosti sanacije 47.000 stavb. V Siriji je po podatkih ACU, sirijske organizacije za usklajevanje pomoči, porušenih več kot 1.700 stavb, več kot 6.000 pa označenih kot neprimernih za bivanje. V prispevku so na podlagi prek spleta dostopnih informacij predstavljene glavne lastnosti obeh potresov ter posledice potresov v smislu izgub življenj, poškodovanosti stavb in ogromne gmotne škode, ki je že evidentirana oziroma se predvideva po različnih napovedih. Podani so tudi kratki komentarji o vzrokih za opisane velike razsežnosti posledic potresov in o potresni ogroženosti v Sloveniji. 

1 Uvod
 Turčija je zaradi geotektonskih značilnosti območja, na katerem leži, država z zelo visokim potresnim tveganjem, pravzaprav med najvišjimi na svetu. Leži namreč na stičišču štirih tektonskih plošč; anatolske, arabske in afriške ter evrazijske na severu. Potresa v Turčiji 6. februarja 2023 sta po uradnih podatkih, objavljenih teden dni po potresu, povzročila največ smrtnih žrtev na območju Turčije od potresa leta 1268 v Kilikiji ter na območju Sirije od potresa leta 1882 v Alepu.
Tako Turčija kot tudi Sirija sta v svoji zgodovini doživeli več rušilnih potresov. Med njimi je v Turčiji kot najmočnejši izmerjen potres znan potres v Erzicanu leta 1939 (7,8 M_w), primerljiv z letošnjimi potresi je bil v regiji za potresom leta 1268 morda le še severno-anatolski potres leta 1668 (ocene o lokacijah in magnitudah so manj zanesljive). Sicer velja za najbolj smrtonosen potres v Turčiji v sodobnem času potres v Izmitu leta 1999, kjer je bilo zabeleženih preko 18.000 smrtnih žrtev. Področje so po potresu obiskali tudi strokovnjaki iz Slovenije, med njimi tudi z Zavoda za gradbeništvo Slovenije.
Zadnje obdobje je bilo območje južne Turčije in severne Sirije ob vzhodno-anatolski prelomnici precej bolj mirno v primerjavi z območjem ob severno-anatolski prelomnici, a vendar se je tudi na tem območju v preteklosti zgodila vrsta rušilnih potresov. Od leta 1789 naj bi območje streslo 5 potresov z magnitudo ≥7,0 M_w. V Siriji je bilo zaradi potresov v svoji zgodovini večkrat uničeno mesto Alep; leta 1138 v potresu magnitude 7,1; leta 1822 naj bi potres magnitude 7,0 M_w povzročil med 20-60.000 smrtnih žrtev. Vendar pa je bilo od leta 1905 v radiju 250 km od žarišč nedavnih potresov 6. februarja evidentiranih le 5 potresov z magnitudo ≥6,0 M_w, zadnji močnejši potres z magnitudo 6,8 se je zgodil leta 2020. Slednje je verjetno razlog, da se je zavedanje o zelo velikem potresnem tveganju in posledično o pomembnosti potresne varnosti objektov na prizadetem območju zmanjšalo. Izkušnje strokovnjakov glede potresnega obnašanja stavb, zasnovanih pred uvedbo potresnih predpisov, namreč pogosto kažejo potresno bolj varno zasnovo in gradnjo objektov v obdobjih časovno bližjim potresom z večjimi posledicami, ko je spomin na travmatičen dogodek v kolektivni zavesti močneje prisoten.
Namen prispevka je skozi predstavitev trenutno znanih značilnosti nedavnih potresov ter evidentirane oziroma ocenjene škode pojasniti vzroke za razsežnosti posledic. Območja, prizadeta v potresu, potresni strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo Slovenije po potresih nismo obiskali; v kolikor Turčija preko Evropskega mehanizma civilne zaščite zaprosi za pomoč pri ocenjevanju poškodovanosti objektov po potresu, bosta strokovnjaka z ZAG sodelovala pri aktivnostih kot usposobljena člana Slovenske enote za reševanje v urbanem okolju (USAR - Urban Search and Rescue team). Prispevek je tako pripravljen na podlagi informacij, dostopnih preko javnih medijev obveščanja ter dostopnih podatkov in ocen različnih priznanih organizacij, kot je npr. USGS, ki se ukvarja s sistematičnim sledenjem, evidentiranjem in analizo potresnih aktivnosti po celotnem svetu, opozarjanjem, itd.

2 Seizmološki podatki o potresih in popotresnih sunkih
 Potres z magnitudo 7,8 M_w in z žariščem na globini 17,9 km pod površjem ter 27 km vzhodno od mesta Nurdağı v regiji Kahramanmaraş – Gaziantep (slika 1, USGS (2)) je stresel južno Turčijo, severno Sirijo ter sosednje države ob 4:17 po lokalnem času. Dosežena magnituda potresa je rezultat aktivacije drsne prelomnice pri nizki globini, ki je po navedbah USGS posledica bodisi skoraj vertikalnega levo-prečnega zdrsa ob prelomnici v smeri NV-JZ, ali desno-prečnega zdrsa ob prelomnici v smeri JZ-NV. Lokacija žarišča potresa se po podatkih USGS nahaja v bližini stika anatolske, arabske in afriške tektonske plošče ob ali vzhodno-anatolski prelomnici ali prelomnici ob Mrtvem morju (slika 2). Potres z zdrsnim prelomom povezujejo s pravokotnim prelomom dolžine približno 240 km in širine približno 20 km (slika 1).
Približno 9 ur po prvem potresu, ob 13:24 po lokalnem času, je sledil potres z magnitudo 7,5 M_w, ki je stresel območje Elbistan – Kahramanmaraş (USGS (3)). Žarišče potresa je bilo na globini 10,0 km pod površjem ter 4 km JJV od kraja Ekinözü oziroma 95 km SV od žarišča prvega potresa. Potres je sprva veljal za popotresni sunek prvega potresa, a so raziskave pokazale, da je potres posledica aktivacije druge prelomnice. Preliminarna modelna ocena kaže zelo kompakten izvor, z izmerami zdrsa na dolžini približno 50 km in širini približno 30 km (slika 1).

Slika 1: Lokacija potresov 6. februarja 2023, magnitude 7,8 in 7,5 M_w z evidentiranimi popotresnimi sunki ter ocenjenimi območji zdrsev ob prelomnicah (sestavljeno iz UCGS (1-3)); desno prikaz izmerjenih največjih pospeškov tal na potresnih opazovalnicah pri močnejšem potresu (7,8 M_w, Nurdağı, 4:17) v odvisnosti od oddaljenosti opazovalnic od žarišča potresa (po Garini in Gazetas, feb. 2023)

Slika 2: Prikaz tektonskih plošč ter lokacij severno-anatolske (NAF), vzhodno-anatolske (EAF) ter prelomnice ob Mrtvem morju (DSF) ter njihovih premikov (Armijo s sod., 1999)

Da gre za res izjemno močne potrese, kažejo tudi meritve seizmografov. Največji izmerjeni pospešek tal (PGA) je pri potresu magnitude 7,8 po informacijah v poročilih o meritvah AFAD (turška agencija za upravljanje v primeru naravnih nesreč) znašal v vodoravni (V-Z) smeri 1,967 g, torej skoraj 200 % gravitacijskega pospeška, in je bil izmerjen na potresni opazovalnici št. 4614, oddaljeni 35 km od žarišča potresa (slika 1, desno). Močno gibanje tal s pospeški preko 0,5 g je glede na meritve trajalo več kot 20 sekund, potres pa je bil močan v vseh treh prostorskih smereh (največja izmerjena pospeška tal vodoravno v smeri S-J 1,949 g ter v smeri navzgor 1,353 g). Na skupaj 8 opazovalnicah, od žarišča potresa oddaljenih do približno 140 km, je bil izmerjen pospešek tal v vodoravni smeri večji od 0,6 g (večinoma v obeh smereh) ter večinoma z močno navpično komponento.
Zapisi seizmografov v času po potresu niso dosegljivi in so po navedbah AFAD v reviziji, zato so na diagramih na sliki 3 prikazani zapisi izmerjenih pospeškov tal v treh smereh, s potresne opazovalnice št. 3123, ki je med drugimi navedena v zadnji verziji poročila o meritvah (Hancılar, 9. 2. 2023), kjer podatkov o meritvah opazovalnice 4614 ni. Tu je bil največji izmerjeni pospešek tal enak 0,655 g v vodoravni (SJ) smeri in celo 0,868 g v smeri navpično navzgor (Garini in Gazetas, feb. 2023).
Slika 4 prikazuje elastične spektre pospeškov tal v vodoravni in navpični smeri postaje ter za primerjavo elastična spektra, predpisana po trenutno veljavnih predpisih v Turčiji (TBDY, 2018) za potres s 475-letno povratno dobo (DD-2) in tip tal ZC (zelo gost pesek, prod ali zelo toga glina ali zelo razpokana skala), ki je primerljiv s tipom tal B po Evrokodu 8, Evropskem standardu za projektiranje potresno odpornih konstrukcij (CEN, 2009). S primerjavo spektrov vidimo, da le-ti praktično na celotnem območju frekvenc precej presegajo elastična spektra za 475-letno povratno dobo, pri čemer so presežki za vodoravno smer relativno še višji za del spektra z višjimi nihajnimi časi (višje oziroma manj toge stavbe), za navpično smer pa na celotnem območju nihajnih časov.

Slika 3: Izmerjeni pospeški tal na merilni opazovalnici 3123, oddaljeni od žarišča 143 km (v smeri V-Z (EW), S-J (NS) in v navpični smeri (UD)) (po Hancılar s sod., 9. 2. 2023)

Slika 4: Primerjava elastičnih spektrov pospeškov opazovalnice 3123 za obe vodoravni smeri (levo) ter navpično smer (desno) ter elastičnih spektrov po veljavnih turških predpisih za potresnovarno gradnjo (krivulji »2018 TBDY«) za potres s 475-letno povratno dobo ter dobra tla (po Hancılar, 9. 2. 2023).

Potresoma v Turčiji so sledili številni popotresni sunki; teden dni po dogodku jih je bilo skupaj zaznanih 2.724. Med njimi so bili številni tudi močni sunki - 11 minut po glavnem potresu je območje stresel potres z magnitudo 6,7 M_w. Slika 1 prikazuje na območju evidentirane potrese z magnitudo ≥4,0 M_w v zadnjih 30 dneh na dan 15. 2. 2023 (USGS (1)). Nedavni potresi na prizadetih območjih so povzročili tudi sekundarne nevarnosti, in sicer povečano nevarnost zemeljskih plazov ter likvifakcije, ki sta dodatno prispevali k poškodovanosti objektov, ter številne požare.
Za primerjavo lahko navedemo, da je imel idrijski potres kot najmočnejši potres na področju Slovenije leta 1511 magnitudo 6,9. Ljubljanski potres leta 1985 in furlanski potres leta 1976 sta imela magnitudi 6,1 in 6,5 (Ribarič, 1981), potresa v Posočju leta 1998 in 2004 magnitudi 5,6 in 4,9 (Gosar, 2008), potresa v Zagrebu in v Petrinji leta 2020 pa magnitudi 5,3 in 6,5 M_w (USGS). Porast magnitude za eno enoto pomeni približno dvaintridesetkratno povečanje sproščene seizmične energije potresa (npr. ob potresu z magnitudo 7 se sprosti približno toliko seizmične energije kot pri 32 potresih magnitude 6, 1000 potresih magnitude 5 ali 32.000 potresih magnitude 4). V Sloveniji so zaradi v primerjavi s Turčijo bolj ugodne geografske lege (krajše dolžine prelomnice) največje potresne obremenitve, ki jih lahko pričakujemo za enako obdobje in z enako verjetnostjo, precej manjše kot v Turčiji.

3 Ocena posledic potresa
 Intenziteta potresa, ki se za posamezna območja določa glede na učinke potresa na ljudi, grajeno okolje in naravo, je za območje žarišča ocenjena s stopnjo IX (rušilen) od desetih po modificirani Mercallijevi lestvici (MMI (Wood in Neumann, 1931). Primerjava intenzitete obeh glavnih potresov je prikazana na sliki 4 in jasno kaže, na kako velikem območju je povzročil zmerno do močno poškodovanost objektov potres z magnitudo 7,8.

Slika 5: Primerjava intenzitete glavnih potresov; 7,5 M_w (levo) in 7,8 M_w (desno) (Patton, 2023).

3.1.1 Smrtne žrtve in število poškodovanih
 Ob potresu je bila prva ocena števila žrtev glede na modelne ocene AFAD 7.000. Osem dni po potresu (na dan 14. 2. 2023) je življenje uradno izgubilo 41.219 ljudi (IBC, 15. 2.). Po podatkih SAKOM-a, koordinacijskega centra za zdravstveno reševanje v Ankari, je v Turčiji izgubilo življenje 35.418 ljudi, z največ smrtnimi žrtvami v provincah Hatay, Kahramanmaras in Gaziantep. Koordinacijska enota za pomoč (ACU) v severozahodni Siriji poroča o 5.791 smrtnih žrtvah, pri čemer so najbolj prizadeta okrožja Harim/Idleb ter Afrin/Alep.
 Strokovnjaki predvidevajo, da se bo število žrtev potresov po zaključeni fazi odziva še precej povečalo, morda podvojilo. Na omenjenih območjih je tudi največ ranjenih; preko 105.000 v Turčiji in preko 10.000 v Siriji. Nekajkrat več ljudi potrebuje psiho-socialno podporo. Po ocenah so potresi prizadeli približno 26 milijonov ljudi, pri čemer sta stanje in možnost oskrbe prizadetih v Siriji zaradi vojnih razmer še bolj kritična.

3.1.2 Porušeni in poškodovani objekti, tipična gradnja in vzroki za porušitve in zelo veliko poškodovanost
Po začetnih ocenah AFAD na podlagi modelne analize več kot 170.000 stavb v Turčiji, naj bi bilo porušenih ali zelo močno poškodovanih skoraj 25.000 stavb. Turško ministrstvo za okolje na dan 14. 2. 2023 ocenjuje, da je porušenih ali poškodovanih preko smiselnosti sanacije 47.000 stavb, v Siriji pa je po podatkih sirijske organizacije za usklajevanje pomoči porušenih več kot 1.700 stavb, več kot 6.000 pa označenih kot neprimernih za bivanje (IBC, 15. 2. 2023).
Aplikacija za hitro oceno posledic potresov PAGER (USGS) za stavbe na območju glavnega potresa v bližini mesta Nurdağı (7,8 M_w) navaja, da prebivalci prizadete regije v splošnem živijo v stavbah, ki so potresno zelo ranljive, čeprav obstaja tudi nekaj potresno bolj odpornih stavb. Prevladujoča tipa ranljivih stavb so nearmirane zidane opečne stavbe in nizke več-etažne stavbe z neduktilnimi betonskimi okvirji s polnili. Na območju potresa v bližini mesta Ekinözü (7,5 M_w) naj bi prebivalci živeli tako v ranljivih kot tudi potresno manj ranljivih stavbah. Prevladujoči ranljivi tip stavb so zidane stavbe, zgrajene iz na zraku sušene opeke (adobe), ter kamnite zidane stavbe z zidovjem iz regularnih kamnitih ali opečnih blokov.
 Že pri obisku prizadetega področja Turčije po potresu leta 1999 v bližini mesta Izmit so naši strokovnjaki evidentirali veliko poškodovanost in tudi porušitve objektov, predvsem armirano-betonskih več-etažnih srednje visokih stavb z AB okviri in polnili, ki so bile posledica zasnov in gradnje stavb, neprimernih za potresno območje. Po podatkih različnih avtorjev o poškodbah stavb v Turčiji ob preteklih potresih, ki jih povzema Cogurcu (2015) in ki se skladajo tudi z opaženim, so vzroki za poškodovanost in porušitve (bili) naslednji:

• nepravilna zasnova sistema nosilne konstrukcije (močne prečke - šibki stebri, premajhne dimenzije prerezov, premajhne podpore, po etažah zamaknjena vertikalna nosilna konstrukcija, itd.),
• nepravilna arhitekturna zasnova (horizontalna (podaljšana) okna, mehke etaže, kratki stebri, nepravilna geometrija, neustrezni stiki sosednjih stavb, itd.),
• neustrezni detajli,
• slaba gradnja (pomanjkanje prečne armature, pomanjkljivo betoniranje, itd.).
• slabi materiali (nizka trdnost betona, gladka armatura, itd.).
 Fotografije porušenih stavb in ruševin s prizadetih območij (slika 5) potrjujejo zgoraj navedene vzroke; pri veliko porušenih AB stavbah je prišlo do stisnjenja spodnjih, ponekod tudi vseh etaž.

Porušitve in ruševine armirano-betonskih stavb v Turčiji in Siriji (vir: splet) 


V potresu so bile po znanih podatkih porušene oziroma poškodovane tudi pomembnejše stavbe ter številne stavbe kulturne dediščine. V provinci Hatay sta porušeni dve bolnišnici in policijska postaja, eksplodiral je plinovod, zrušil se je strop letališča Malatya, v mestu Diyarbakır se je zrušil nakupovalni center. Delno je porušena trdnjava v mestu Diyarbakır in poškodovana krajina vrtov Hevsel, oboje Unescova svetovna dediščina. Porušena je katedrala v Iskenderunu in delno porušena mošeja iz 13. stoletja v Malatyi. V Siriji poročajo o delni porušitvi križarskega gradu Margat in citadele v Alepu.

Delna porušitev trdnjave v mestu Diyarbakır, Unescove svetovne dediščine, in mošeje v Malatyi
https://edition.cnn.com/travel/article/sites-damaged-unesco-turkey-syria-earthquake/index.html
https://www.dailysabah.com/turkey/malatyas-new-mosque-several-others-demolished-in-77-earthquake/news

3.2.3 Preliminarna ocena gospodarskih izgub, povezanih s potresoma
 Celoten obseg gospodarske škode je v fazi odziva težko napovedati z visoko zanesljivostjo. Gospodarska škoda močnejšega potresa, ocenjena preko aplikacije PAGER za hitro oceno posledic potresa, znaša med 1-10 % BDP Turčije. Hitra ocena temelji na oceni razširjenosti in moči potresa, podatkov o populaciji, povezanih s posameznimi območji intenzitete, ter oceni ranljivosti populacije v odvisnosti od poškodovanosti objektov (odvisni od lokacije nahajanja uporabnikov stavb v času potresa ter potresne odpornosti stavbnega fonda). Po analizi TURKONFED-a, združenja, ki zastopa 55.000 podjetij, lahko stroški potresov dosežejo 84 milijard dolarjev, kar je več kot 10 % BDP Turčije leta 2021. 

4 Sklep s komentarjem
 Nedavni potresi v Turčiji so prizadeli veliko območje in povzročili ogromne izgube življenj, poškodb ljudi ter škode na stavbah, inženirskih objektih in drugi infrastrukturi v Turčiji in Siriji. Bolj natančne in zanesljive ocene različne škode ter z njimi povezanih neposrednih in posrednih stroškov bo možna šele po času.
 Ocenjujemo, da je razsežnost posledic potresa v smislu velikega števila porušenih oziroma zelo poškodovanih stavb in s tem povezanega velikega števila smrtnih žrtev posledica kombinacije arhitekturnih zasnov stavb in zasnov nosilnih konstrukcij stavb, neprimernih za potresna območja, slabe gradnje in velike moči potresa, ki sicer ni nepričakovana. Za število smrtnih žrtev je nesrečno tudi dejstvo, da se je potres zgodil ponoči, ko je večina uporabnikov bila v stavbah.

Gre za potres na območju z zelo veliko potresno nevarnostjo, ki je na stavbah povzročil zelo velike horizontalne obremenitve, zelo velike so bile tudi obremenitve v vertikalni smeri. Sodobni predpisi za potresno varno gradnjo v Turčiji zaradi visoke potresne nevarnosti sicer zahtevajo visoko potresno odpornost objektov; najvišji projektni pospeški tal za potres s 475-letno povratno dobo in zelo dobra tla so v Turčiji (ob prelomnicah) ≥0,5 g, v Sloveniji so le-ti z uvedbo nove karte potresne nevarnosti (RS, 2022) največ 0,325 g, po predhodni pa 0,25 g (trenutno prehodno obdobje). Standardi za potresno varno gradnjo so bili v Turčiji posodobljeni v letih 1999, 2007 in 2018, a kot se pojavljajo informacije v javnosti ter predvsem kot kaže obnašanje stavb pri nedavnih potresih, le-ti niso bili vedno upoštevani. Potresna odpornost starejših stavb, ki je zaradi manjših zahtev že v izhodišču nižja, je pogosto in sklepamo, da je tako tudi na prizadetem področju, v obdobju uporabe dodatno znižana zaradi nestrokovnih prenov z neprimernim poseganjem v nosilno konstrukcijo (npr. odstranitvijo nosilnih sten) ali dodatnimi prevelikimi obremenitvami (npr. gradnjo dodatnih etaž) ter s slabim vzdrževanjem stavb in s posledično degradacijo in slabšanjem mehanskih lastnosti vgrajenih materialov in konstrukcijskih elementov.
 Posledice manj pogostih, a zato toliko bolj uničujočih potresov, kot sta predstavljena potresa v Turčiji, še toliko bolj kažejo pomen in pomembnost potresno varne gradnje. V Sloveniji imamo dolgo tradicijo potresnega inženirstva. Znanje inženirjev o pravilnih zasnovah stavb ter njihovem obnašanju med potresi ter veljavni predpisi za potresnovarno projektiranje zagotavljajo varovanje življenj ob večjih in manj pogostih potresih. Pri bolj pogostih in manjših potresih omejujejo škodo in tako zagotavljajo funkcionalnost oziroma operativnost objektov. Zahteve za stavbe, ki so bistvene za delovanje družbe tudi v primeru naravnih katastrof, kot npr. bolnice in energetski objekti, so po predpisih višje. Ker so pri potresih praviloma bolj ranljive starejše, pred uvedbo predpisov za potresnovarno projektiranje zgrajene stavbe, je za zmanjšanje potresne ogroženosti nujno evidentiranje in utrjevanje potresno manj odpornih obstoječih stavb. To je cilj, ki bi ga morali tudi v Sloveniji načrtno zasledovati. Za zmanjšanje potresne ogroženosti in tveganj škode bi morala država oziroma odločevalci v preventivnem obdobju potresnih ciklov bolj aktivno pristopiti k reševanju problematike, in sicer tako s spodbujanjem lastnikov stavb k utrjevanju kot tudi z biti zgled odgovornega ravnanja s prednostnim in čimprejšnjim utrjevanjem najbolj kritičnih stavb v njenem upravljanju.

Zahvala
 Prispevek je pripravljen v sklopu dela programske skupine P2-0273 ter infrastrukturnega programa I0-0032, ki ju financira ARRS.

Reference
 - Armijo, R., Meyer, B., Hubert, A., Barka, A. 1999. Westward propagation of the North Anatolian fault into the northern Aegean: Timing and kinematics. Geology (1999) 27 (3): 267–270. https://doi.org/10.1130/0091-7613(1999)027<0267:WPOTNA>2.3.CO;2
- CEN. 2009. SIST EN 1998-1:2005/AC:2009 - Evrokod 8 - Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij - 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe.
- Cogurcu, M. T. 2015. Construction and design defects in the residential buildings and observed earthquake damage types in Turkey Nat. Hazards Earth Syst. Sci., 15, 931–945.
https://doi.org/10.5194/nhess-15-931-2015.
- Garini, E., Gazetas, G., feb. 2023. The 2 earthquakes of February 6th 2023 in Turkey. NTUA, Grčija. https://learningfromearthquakes.org/images/earthquakes/2023_02_05_Turkey/M7.8_Turkey-Syria_EQ_6_February_2023.pdf (Pridobljeno 13.2.2023).
- Gosar, A. 2008. Potresa 12. aprila 1998 in 12. julija 2004 v Krnskem pogorju - časovna porazdelitev popotresov ter odnos med magnitudo in pogostostjo popotresov. Geologija. 2008, knj. 51, 1, str. 31-38. ISSN 0016-7789.
- Hancılar, U., Şeşetyan, K., Çaktı, E., Yenihayat, N., Süleyman, H., Açıkgöz, N., Dede, Ş., Acar, Ş. 9.2.2023. Kahramanmaraş - Gaziantep Türkiye M7.7 Earthquake, 6 February 2023 (04:17 GMT+03:00). Strong Ground Motion and Building Damage Estimations Preliminary Report (v4). Boğaziçi University, Kandilli Observatory and Earthquake Research Institute, Department of Earthquake Engineering.
https://learningfromearthquakes.org/images/earthquakes/2023_02_05_Turkey/Kahramanmara?_-_Gaziantep_T%C3%BCrkiye_?7.7_Earthquake_6_February_2023.pdf (Pridobljeno 14.2.2023).
- IBC, 15.2.2023, Devastating Earthquakes in Southern Türkiye and Northern Syria, Tuesday, 14 February 2023 Situation Report – updated 23:59 (GMT+3): Türkiye-Syria Earthquake Relief: Rescues Dwindle 9 Days in as Focus Shifts to Recovery. https://reliefweb.int/report/turkiye/devastating-earthquakes-southern-turkiye-and-northern-syria-tuesday-14-february-2023-situation-report-updated-2359-gmt3-turkiye-syria-earthquake-relief-rescues-dwindle-9-days-focus-shifts-recovery (Pridobljeno 15.2.2023).
- Patton, J. R., 2023. https://earthjay.com/ (Pridobljeno 15. 2. 2023).
- Ribarič, V. 1981. Seizmičnost Slovenije, Katalog potresov (792 n. e. – 1981), Publikacije Seizmološkega zavoda SR Slovenije, Serija A, št. 1, 649.
- RS. 2022. Nova karta potresne nevarnosti postala del zakonodaje.
https://www.gov.si/novice/2022-05-03-nova-karta-potresne-nevarnosti-postala-del-zakonodaje/ (Pridobljeno 14. 2. 2023)
- TBDY. 2018. Türkiye Bina Deprem Yönetmeliği (Turški potresni predpisi za stavbe).
- USGS (1). U.S. Geological Survey. Latest Earthquakes.
https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/map/?extent=22.79644,-127.66113&extent=51.26191,-62.3584 (Za prikazano območje pridobljeno 15. 2. 2023).
- USGS (2). U.S. Geological Survey. »M 7.8 - 27 km E of Nurdağı, Turkey«. Podatki o potresu. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jllz/executive in podstrani (Pridobljeno 15. 2. 2023).
USGS (3). U.S. Geological Survey. »M 7.5 - 4 km SSE of Ekinözü, Turkey«. Podatki o potresu. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/eventpage/us6000jlqa/executive in podstrani (Pridobljeno 15. 2. 2023).
- Wood, H. O. in Neumann, F. 1931. Modified Mercalli Intensity Scale of 1931: Seismological Society of America Bulletin, v. 21, no. 4, p. 277-283.