Trajnostnost toplotno izolacijskih materialov

V študiji, ki jo je naročila nemška zvezna fundacija za okolje (Deutsche Bundesstiftung Umwelt) in regionalno ministrstvo za okolje Baden-Württemberg, so primerjali izolacijske materiale skozi celoten življenjski cikel (t.j. od zibelke do groba), vključno z možnostjo ponovne uporabe v skladu z obstoječim stanjem tehnike in recikliranja, ki bo predvidoma na voljo v bližnji prihodnosti. V oceno so bili vključeni sledeči izolacijski materiali:
• izdelani iz obnovljivih surovin (celuloza, lesna vlakna, juta, konopljina vlakna),
• mineralni izolacijski materiali (kamena volna, steklena volna, mineralna pena, penjeno steklo),
• sintetični (EPS - ekspandiran polistiren, XPS - ekstrudiran polistiren, poliuretan-plošča).
Po ekološki oceni toplotnih izolacij v obliki plošč se EPS izolacijske plošče uvrstijo na prvo mesto v kategorijah fasada (zunanji toplotnoizolacijski sestavljeni sistem), težka ravna streha in obod objekta v stiku z zemljino (cokel).
V študiji so bili obravnavani različni vplivi izolacijskih materialov na okolje. V ta namen so bile med seboj primerjane naslednje kategorije vplivov na okolje: toplogredni učinek, kumulativna poraba energije iz fosilnih virov, potencial zakisljevanja okolja, potencial evtrofikacije in emisije prašnih delcev (PM 2,5).
 Za izračune so bile najprej določene zahtevane karakteristike toplotne izolacije v različnih konstrukcijskih sestavih, kot so fasade in strehe. Na podlagi tega so bile določene mase, potrebne za različne izolacijske materiale, da bi bili različni izolacijski materiali primerljivi glede na enako funkcionalnost (npr. enak prehod toplote). Poleg tega so bili dodatno vključeni v oceno še nekateri ostali gradbeno-fizikalni vidiki kot odziv na ogenj, življenjska doba, dušenje hrupa in mehanske lastnosti.

Več v reviji Gradbenik november 2021