Novogradnje Maribor s PlanRadarjem izboljšujejo učinkovitost gradnje in izkušnjo strank
12.11.2024 Novogradnje Maribor, vodilno investicijsko nepremičninsko podjetje, znano po načrtovanju, gradnji in prodaji stanovan...
O tem, da na zdravje in učne sposobnosti otrok vplivata gibanje in zdrava prehrana, čivkajo že vrabci. Na šolskih svétih se starši pogosto pritožujejo čez premalo ur športne vzgoje in nekakovostno šolsko prehrano, a če bi vedeli, kako pomembna sta za njihove otroke dnevna svetloba in svež zrak, bi zagotovo večkrat opozorili na bolj premišljeno načrtovanje svetlobe v šolah in vrtcih. Besedilo: Tanja Bricelj, foto: Velux
Več kot tehten razlog za to ponujajo ugotovitve inštituta Fraunhofer iz Stuttgarta, kjer so ugotovili, da se ob zadostni naravni svetlobi učne sposobnosti otrok lahko izboljšajo tudi do 15 odstotkov.
Povprečen Evropejec v zaprtih prostorih preživi kar 90 odstotkov časa, medtem ko gre otrokom komaj kaj bolje: v notranjosti se zadržujejo 70 odstotkov dneva, od tega približno polovico časa preživijo v šolah ali vrtcih. Šolam in vrtcem bi bilo potrebno nameniti več pozornosti pri načrtovanju naravne osvetlitve. Zaradi globokih prostorov so otroci v nekaterih šolah še vedno obsojeni le na umetne vire osvetlitve.
Kaj pravijo raziskave
V raziskavo, ki so jo opravili na Inštitutu Fraunhofer, so bili zajeti vrtci in šole v šestih evropskih državah. Ugotovitve niso spodbudne, saj so zabeležili, da ima večina učilnic nezadostno količino svežega zraka in dnevne svetlobe. Zaradi velike gostote otrok se v učilnicah sprošča tudi več CO2. Priporočene vrednosti so med 1.000 in 2.000 ppm, pri čemer delež CO2 nad 2.000 ppm velja za nedopustnega.
Študija na žalost poroča, da je koncentracija ogljikovega dioksida pogosto nad dopustno mejo, saj v šolah ne izvajajo rednega prezračevanja. Večina evropskih šol se sicer prezračuje naravno, zato bi morali več pozornosti nameniti prezračevanju med odmori ali pa poskrbeti za inovativne rešitve z uporabo efektivnega učinka naravnega prezračevanja ali hibridne sisteme, ki združujejo prednosti naravnega in mehanskega prezračevanja. Slednje je pomembno zlasti v hladnejših mesecih.
Hkrati so strokovnjaki omenjenega inštituta ugotovili, da se je z izboljšano kakovostjo zraka v učilnicah povečala tudi hitrost pomnjenja pri otrocih, zvišala se je raven pozornosti in zbranosti, zabeležili so manj izostankov od pouka, povprečno povečanje učnih sposobnosti pa je znašalo od minimalno 2,8 odstotka pa vse do 15 odstotkov.
Večja okna, boljši učni rezultati, višji BDP
Tudi francoska raziskava UPMC/INSERM potrjuje dognanja Fraunhofer inštituta. Po tem, ko so v učilnicah povečali površino šolskih oken, so tudi oni izmerili za 15 odstotkov boljše rezultate pri testih iz matematike in logike. Konkretno: okna so povečali za 50 odstotkov v višino in 12,5 odstotkov v širino.
Naravna svetloba je tako pomembna zato, ker vpliva na cirkadiani ritem, sinhronizira otrokovo biološko uro in s tem ohranja njegovo zbranost pri pouku, hkrati pa dnevna osvetlitev učencem omogoča tudi zaznavanje zunanjega sveta. Prav tako ni vseeno, od kod prihaja svetloba. Učenci dosegajo boljše rezultate v učilnicah, kjer je večina oken orientiranih na južno stran in je ob tem zagotovljeno ustrezno senčenje, saj je potrebno nadzorovati intenziteto naravne osvetlitve, preprečevati bleščanje in pregrevanje. Najbolj primerna je osvetlitev od zgoraj ali od strani, saj se večina ganglijskih celic v očesu nahaja na spodnjem delu mrežnice. Pomemben je tudi faktor dnevne svetlobe, ki naj bi bil vsaj pet odstotkov, če želimo v učilnicah dosegati priporočljivih od 300 do 500 luksov in zagotoviti zadostno količino dnevne svetlobe tekom dneva.
Premišljeno načrtovanje naravne osvetlitve upošteva, da je srednja do dobra razpoložljivost dnevne svetlobe v učilnicah dosežena tedaj, kadar so enakomerno osvetljene vse delovne mize. Na količino in distribucijo svetlobe vpliva upoštevanje različnih virov osvetlitve, saj denimo zenitalna svetloba enakomerneje osvetli prostor in je intenzivnejša. Osvetlitev preko strehe daje kar dvakrat več svetlobe kot fasadna okna.
Viri:
Fraunhofer-Institut für Bauphysik IBP, Impact of the indoor environment on learning in schools in Europe, December 2015
UPMC/INSERM (EPAR IPLESP) Impact of Lighting on School Performance in European Classrooms, Francija 2016
(1) Pobudo za izvedbo primerjave v osvetlitvi in monitoringa je dalo podjetje VELUX Slovenija v sodelovanju s podjetjem EUTRIP. Izvedbo je finančno podprlo podjetje LESOTEKA kot izvajalec gradnje. Pobudo je potrdila tudi občina Slovenja Gradec in arhitekt objekte Jure Kotnik.
Podjetje VELUX je pripravilo analize naravne osvetlitve in je dobavitelj okna za ravno streho. Podjetje EUTRIP je vodil svetovalni inženiring pri gradnji vrtca in izvaja energetski monitoring v vrtcu. Fakulteta za elektrotehniko je izvedla meritve in nudila strokovno podporo.