Večkriterijska primerjava toplotnih izolacij

V splošnem se v javnosti pogosto ustvarja mnenje o trajnosti materialov zgolj na podlagi ene izmed njihovih specifičnih lastnosti, npr. možnosti reciklaže, porabe primarne energije za proizvodnjo ali podobno.
V članku so prikazani rezultati celovite, večkriterijske primerjave toplotnih izolacij, ki jo je izdelal Büro für Umweltchemie (Urad za okoljsko kemijo) iz Švice, katerega polje delovanja je prvenstveno zdravo bivalno okolje.
Poleg klasične metode analize življenjskega kroga (LCA) so bili uporabljeni tudi kriteriji, ki se običajno zanemarijo pri ocenjevanju trajnosti. To so: stroški vgradnje, ocenjevanje kako primeren je material za posamezno aplikacijo na podlagi petih različnih vidikov, nevarnost sproščanja nevarnih snovi in potencial (ponovne) rabe po koncu življenjskega cikla.
 Prvi štirje kriteriji, določeni z LCA metodo v obsegu od zibke do vrat ('cradle to gate') so: raba primarne energije iz neobnovljivih virov, potencial globalnega segrevanja (GWP), potencial tvorjenja poletnega smoga (POCP) in potencial zakisljevanja (AP). Naslednja dva kriterija sta povezana z vgradnjo na objektu, in sicer materialni stroški izolacije ter primernost za posamezno aplikacijo. Ta vključuje težo izolacije na m², varnost pri delu, občutljivost na vremenske razmere, razred odziva na ogenj in fleksibilnost izolacije – samo pri ventilirani fasadi. Pri ocenjevanju eko-toksikološke nevarnosti se je upoštevalo regulirane aditive oz. snovi, ki bi se lahko sproščale v okolico med fazo uporabe. Potencial ponovne rabe ob koncu življenjske poti izolacije upošteva potencialno korist zaradi recikliranja ali povrnitve energije.

Več v reviji Gradbenik november 2020