Stanovanjska stavba Elipsa
27.09.2024 Elipsa, novi stanovanjski projekt v Ljubljani, je končana in že sprejela svoje prve stanovalce.
Konec julija bodo po celovito prenovljeni palači Kazina že odzvanjale melodije glasbenikov Akademije za glasbo Univerze v Lljubljani.
Pisal se je oktober 2020, ko so na severni strani Kongresnega trga v Ljubljani, v palači Kazina, zabrneli gradbeni stroji. Vzorno predstavnico stroge klasicistične arhitekture, ki je značilna za trideseta leta 19. stoletja, je Univerza v Ljubljani sklenila celovito obnoviti in ji po koncu prenove dahniti glasbeno dušo.
Kot je zapisala konservatorska svetnica Marija Režek Kambič, je bila prvotna Kazina družabno središče sprva plemstva in kasneje meščanstva. Povezovala je gledališče in kavarno, nudila pester izbor domačega in tujega časopisja ter bila zbirališče izbrane družbe, kamor so imeli pristop samo povabljeni gostje. Velik poudarek so člani društva dajali izobraževanju, širjenju znanja, zaostajala nista niti skrb za političen in literarni svet, v njenih prostorih sta skoraj dvesto let delovali tudi dve čitalnici.
V arhivskih podatkih sicer ni navedenega avtorja palače, a domneva se, da je avtor načrtov inženir Benedikt Müller, ki je bil eden ključnih oblikovalcev Ljubljane v obdobju, ki ni bilo naklonjeno razkošnejšim gradnjam zaradi zapovedanega varčevanja. Gradnja pa je potekala med letoma 1836 in 1838 pod vodstvom stavbnega mojstra Venceslava Vadlava.
Kazina je svoje prvotno poslanstvo opravljala vse od šestdesetih let 19. stoletja, medtem ko je v drugi polovici 19. stoletja veljala za središče zbiranja kranjskih Nemcev in tako prevzela vlogo »nemške trdnjave«, ki jo je igrala vse do konca prve svetovne vojne, ko je zopet pričela dišati po slovenstvu.
Arhitekturna zasnova prenove v prvi meri sledi potrebam novega uporabnika, obenem pa spoštuje smernice konservatorskega načrta, ki so ga izdali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije in tako ohranja ključne elemente klasicizma, ki jih izpostavi in nadgradi. Stavba ljubljanske Kazine je namreč v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine iz leta 2001 predvidena za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena in vpisana v Register nepremične kulturne dediščine.
Pod arhitekturni izraz prenovljene Kazine se podpisujejo arhitekti biroja Styria arhitekura d.o.o., pod izvedbo pa gradbeno-inženirsko podjetje makro 5 gradnje d.o.o.
Več v reviji Gradbenik junij 2022