Križi in težave novega PURES

Tri zbornice, IZS, GZS-ZGIGM in GZS-ZSIN, smo avgusta ministra za okolje in prostor Uroša Brežana z dopisom obvestile, da je novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) za energetsko zahtevne stavbe praktično neizvršljiv predpis, zaradi česa obstaja realna nevarnost, da se bo izdelava projektnih dokumentacij zanje ustavila. Razlogov za to je več. Z 31. 12. 2022 se zanje brez dvoma zaustavlja izdelava računskih energetskih izkaznic.
MOP smo zato pozvali, da za energetsko zahtevne stavbe podaljša prehodno obdobje uporabe novega PURES in pripadajoče tehnične smernice TSG-1-004:2022 za najmanj dve leti, v tem času pa pripravi vse pogoje za izvajanje in tudi modifikacijo pravilnika, za kar smo ministrstvu ponudili strokovno pomoč.
Pravilnik za energetsko zahtevne stavbe (skoraj vse stavbe s kondicionirano površino večjo od 500 m²) uvaja popolnoma nov način izračuna parametrov učinkovite rabe energije, na trgu pa ne obstajajo s pravilnikom skladna programska orodja, ki bi omogočila zahtevane analize oz. izračune. Omenjeni nov način izračuna vpeljuje dinamično oz. t.i. urno metodo analize objekta, uvaja nove ciljne parametre oz. kazalnike, predvideva primerjavo rezultatov z referenčnim modelom, ki ga je potrebno dodatno vzpostaviti in analizirati ter nenazadnje predpostavlja, da bodo izračuni temeljili na ARSO meteoroloških urnih podatkih, ki žal trenutno niso dostopni v ustrezni obliki za uporabo v svetu uveljavljene in tudi validirane programske opreme.

Zaradi navedenega so projektantska podjetja soočena z dejstvom, da za dokazovanje izpolnjevanja ene izmed ključnih bistvenih zahtev po Gradbenem zakonu, to je varčevanje z energijo, ohranjanje toplote in raba obnovljivih virov energije, za energetsko zahtevne stavbe trenutno nimamo ustreznih programskih orodij za s pravilnikom predpisane meteorološke podatke in tudi ni nikakršne najave oz. zagotovila, da bi bilo kaj drugače do izteka prehodnega obdobja. Tudi rešitev, ki jo Gradbeni zakon ponuja projektantom v svojem 41. členu in to je neuporaba priporočene metode, to je Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah ter pripadajoče tehnične smernice TSG-1-004:2022, je težko uresničljiva. To predvsem zaradi samega stroška, ki zahteva dvoje: usposobljenega energijskega modelarja, ki razpolaga z validiranim programskim orodjem, poleg še za to usposobljenega preglednika. Preglednik je namreč tisti, ki bo potrdil, da je dosežena raven predmetne bistvene zahteve najmanj enakovredna tisti, ki jo predvideva nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah ter pripadajoča tehnična smernica TSG-1-004:2022.

Glede na zgoraj navedena dejstva ugotavljamo, da je projektiranje energetsko zahtevnih stavb po novem pravilniku v delu dokazovanja bistvene zahteve varčevanja z energijo, ohranjanja toplote in rabe obnovljivih virov energije težko izvedljivo in da obstaja realna nevarnost, da se bo izdelava projektnih dokumentacij za izvedbo gradnje energetsko zahtevnih stavb ustavila. Brez dvoma pa neizvršljivost novega pravilnika že z 31. 12. 2022 zaustavlja izdelavo računskih energetskih izkaznic za energetsko zahtevne stavbe.

Inženirska zbornica Slovenije, skupaj z Združenjem za svetovalni inženiring pri GZS in Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, pozivamo Ministrstvo za okolje in prostor, da za energetsko zahtevne stavbe podaljša prehodno obdobje uporabe novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS, št. 70/22) in pripadajoče tehnične smernice TSG-1-004:2022 za najmanj dve leti. V tem obdobju je potrebno pripraviti vse pogoje za izvajanje in tudi modifikacijo pravilnika, za kar ponujamo Ministrstvu za okolje in prostor strokovno pomoč.

PURES 2022 ima med dodatnimi omejitvami in zahtevami namesto teh napisane prepovedi. 

PURES 2022 - predpis, ki ne predpisuje
PURES 2022 v prehodnih določbah dovoljuje, da se energijski kazalniki energijske učinkovitosti in izkaz energijskih lastnosti stavbe v prehodnem obdobju, to je do konca leta oziroma marca naslednjega leta, izdelujejo še na način, kot ga določa PURES 2010 oziroma TSG-1-004:2010. Vendar so mnoge zahteve v pravilniku in tehnični smernici predpisane, ali bi to vsaj morale biti, brez neposredne ali posredne povezave s kazalniki in izkazom, zato so te potrebne upoštevanja z nastopom veljavnosti novega pravilnika. Eno od takšnih predstavlja predpisana debelina toplotne izolacije cevovodov sistemov ogrevanja, potrošne tople vode, hlajenja ter zračnih kanalov. Primerneje je zapisati, eno takšnih predstavlja v PURES 2022 in TSG-1-004:2022 nepredpisana debelina toplotne izolacije za strojne napeljave.
Ker manko predpisane debeline oz. toplotne upornosti izolacije cevovodov in kanalov lahko vodi do sporov med projektanti in recenzenti, kot tudi na gradbiščih med nadzorniki in izvajalci, ne nazadnje tudi med investitorjem in ostalimi udeleženci, smo na MOP poslali dopis s prošnjo po potrditvi naše ugotovitve, da PURES 2022 in TSG-1-004:2022 ne predpisujeta izolacije za strojne napeljave in je njena toplotna upornost tako prepuščena presoji projektanta. Potrditev bi pomenila, da pri tem najbrž ne gre za pomotoma izpadlo zahtevo. Prav tako smo zaprosili za sestanek.
Ob tem je potrebno opozoriti, da je v RS še vedno veljaven drug pravilnik, ki opredeljuje debelino izolacije samo za zračne kanale. Peti odstavek 20. člena Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji (Ur. l. RS, št. 42/02 in 105/02) predpisuje debelino izolacije zračnih kanalov za določen pogoj na naslednji način: »Pri absolutni temperaturni razliki med vtočnim ali odtočnim zrakom in okolico nad 10 K morajo biti prezračevalni sistem oziroma njegovi sestavni deli toplotno izolirani. Debelina toplotne izolacije (toplotne prevodnosti ≤ 0,04 W/mK) mora biti ≥ 40 mm, da ne prihaja do kondenzacije v sami notranjosti ali na površini sistema…« Iz zapisanega je mogoče zaključiti, da je debelina predpisana predvsem zaradi preprečevanja kondenzacije, manj zaradi varčevanja s toplotno energijo.

PURES 2022 - predpis, ki prepoveduje
PURES 2022 ima med dodatnimi omejitvami in zahtevami, namesto teh napisane prepovedi. Te predstavljata neposredna uporaba električne energije (t. i. uporovno gretje) za ogrevanje in gretje potrošne tople vode, pri slednji z nekaj nepomembnimi izjemami, kadar se ta dobavlja iz javnega električnega omrežja. Ključno vprašanje pri tej prepovedi je, kaj predstavlja pravno osnovo zanjo, saj mora zakon predstavljati vsebinsko podlago za izdajanje podzakonskih aktov. Kot to izhaja iz samega PURES, mu osnovo predstavlja 34. člen gradbenega zakona, ki se nanaša na podrobnejše določitve bistvenih in drugih zahtev. Ta v prvem odstavku nalaga ministru, da PODROBNEJE predpiše bistvene zahteve, vendar je prepovedovanje nečesa težko, če ne nemogoče, enačiti s podrobnejšim predpisovanjem. Ker morajo biti pravice in obveznosti v RS opredeljene zgolj in samo v zakonih, glede prepovedovanja skozi pravilnik ravno preverjamo možnost uporabe pravnih sredstev.
Na tem mestu je potrebno izpostaviti še en vidik. Skozi prepovedovanje uporabe prav določenih tehnologij je posredno prepovedana prodaja določenih v ES proizvedenih izdelkov, ki nosijo CE znak. Da to lahko predstavlja težavo, izhaja na primer iz predloga spremembe EPBD (evropska direktiva o energijski učinkovitosti stavb) iz decembra 2021, tozadevno pomenljiv zapis glede spreminjanja dveh členov: »… uvedena je jasna pravna podlaga za nacionalne prepovedi kotlov na fosilna goriva, ki državam članicam omogoča, da določijo zahteve za generatorje toplote na podlagi emisij toplogrednih plinov ali vrste uporabljenega goriva. Več držav članic meni, da so taki ukrepi bistveni za doseganje razogljičenja stavbnega fonda ter izboljšanje kakovosti zraka in zdravja.«
Iz predstavljenega izhaja dvoje: da je za prepovedovanje nečesa potrebna pravna podlaga, in drugo, da EK glede prepovedovanja razmišlja očitno o kotlih na fosilna goriva, ne električnih grelnikih.
Zaključim s tem, da bomo o PURES v prihodnjih mesecih še veliko slišali.

Mitja Lenassi, univ. dipl. inž. str., CxA, predsednik Matične sekcije strojnih inženirjev