Najlepši evropski parki

Poznan je pregovor, da imajo vsake oči svojega »malarja«. To seveda velja za vsa umetniška dela, zato tudi umetniški biseri krajinske arhitekture niso izvzeti. Izbor najlepših evropskih parkov bi kdo drug najbrž sestavil drugače, a kot rečeno, vsak človek na svojo okolico gleda z drugačnimi očmi.
Če so komu všeč jasno začrtane linije in organizacija angleških formalnih parkov, se bo ob pogledu na divjo neposrednost arheološkega parka Filitosa na Korziki najbrž zgrozil. In vendar so obe pokrajini oblikovali ljudje s svojim poseganjem v naravo. Pri tem sploh ni pomembno, kakšen je bil razlog za njihov poseg.
Ko govorimo o urejanju vrtov in parkov, govorimo o človekovi želji, da bi svoje okolje prilagodil ne le svojim gospodarskim potrebam, temveč tudi svojim očem, svojemu občutku za lepo.
Urejanje parkov, ki so jih naročili za okolico svojih dvorcev bogati mogočneži, je bilo najprej namenjeno lastnim potrebam. Že kmalu je te nadomestila želja po razkazovanju bogastva in vzbujanju občudovanja in nevoščljivosti obiskovalcev.
 Lep primer tovrstnega oblikovanja so dvorci bavarskega kralja Ludvika. V okolici lovskega dvorca Linderhof je dal na primer zgraditi umetne kaskade in brzice, ribnike z vodometi in celo umetno podzemno jamo. Vse skupaj so v rokokojskem stilu še dodatno okrasili z umetelno oblikovanimi živimi mejami, ogradami, preraščenimi s cvetjem, in na koncu vse skupaj začinili s kamnitimi vazami in z bronastimi ali pozlačenimi skulpturami.

Več v reviji Gradbenik junij 2023