Obvladovanje plesni v stanovanjskih prostorih

Besedilo: 

dr. Janez Orehek univ. dipl. biok, vodja razvojnega področja za zaščito izdelkov, JUB

Pogosta so vprašanja, kako lahko fasadne površine kljubujejo vsem vremenskim dejavnikom (predvsem je mišljeno izluževanje biocidov preko padavin) in obdržijo ustrezno zaščito proti razvoju plesni, medtem ko nekatere notranje površine, ki niso v neposrednem stiku s tekočo vodo, tovrstno zaščito izgubijo že v relativno kratkem časovnem obdobju.
Poleg tega, da ima plesen negativen vpliv na kakovost stene in njen videz, pa plesni v prostoru negativno vplivajo tudi na naše počutje in zdravje. V stik s plesnimi lahko pridemo z neposrednim kontaktom poraščenih površin ali z vdihavanjem spor, prisotnih v zraku. Faktorjev, ki vplivajo na to, kako se bo posameznik odzval na plesen, je več. Med najpogostejše sodijo vrsta in količina plesni na steni, dolgoročnost izpostavljenosti, zdravstveno stanje izpostavljene osebe …
Med najpogostejšimi simptomi, ki jih povzročajo stenske plesni, sodijo alergijske reakcije, ki jih čutimo v nosu, očeh in grlu, zato včasih te simptome zmotno pripišemo prehladu. Poleg omenjenih simptomov so možni tudi: vročina, glavoboli, omotičnost, astma, dermatitis, artritisu podobne bolečine in še bi lahko naštevali. Posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom (HIV, kemoterapije, imunosupresivi po implantacijah …) pa so lahko podvrženi tudi resnim infekcijskim boleznim dihal, ki se lahko končajo tudi usodno.
Ko se na neki površini v bivalnem prostoru pojavi plesen, je to jasen znak, da so na površini zagotovljeni pogoji, ki omogočajo njihovo rast, za to pa je ključni pogoj prisotnost kondenzirane vode. Po prisotnosti plesni sklepamo tudi na pomanjkljivo izvedena gradbena dela, poškodbe materialov in podobne anomalije. Voda na steni je lahko posledica različnih mehanizmov, kot npr.:
- kapilarni vlek iz tal, kjer je neustrezna hidroizolacija,
- puščanje vodovodnih ali odtočnih cevi,
- kondenzacija zaradi toplotnih mostov,
- neustrezno kroženje zraka in posledična nezmožnost prostora za odvajanje vlage,
- omočljive površine, kot npr. kopalnice.
Kondenzirana voda je poglavitni pogoj za poraščanje sten s plesnimi, le te pa so splošno prisotne v okolju, kjer se vsakodnevno gibljemo, prenašajo pa se s sporami z zračnimi tokovi tudi po bivalnih površinah.

Različne plesni ki smo jih vzgojili iz zraka povprečnega gospodinjstva ob 5 minutni izpostavitvi gojišča.

Za učinkovito preventivo pred pojavljanjem plesni moramo zato skrbeti na vseh korakih gradnje, s čimer zagotovimo ustrezno hidroizolacijo, ne puščamo toplotnih mostov ter poskrbimo, da so uporabljeni materiali z zadostno paroprepustnostjo.
Včasih se zdi, da so nekatere stene vsaj navidezno suhe in brez prisotnega vidnega kondenza, pa so kljub temu podvržene plesnenju. Razlog je v kapilarni kondenzaciji, ki se za razliko od klasične termične kondenzacije lahko dogaja že pri 65-odstotni relativni vlažnosti, pri tem pa ni opaziti vidnih kapljic na površini. Ker so površine notranjih sten zaradi zagotavljanja paroprepustnosti kljub pralnosti vsaj delno porozne, se kondenzirana voda z mesta kondenzacije preko kapilarnega vleka razširi po širšem območju in tako predstavlja neprekinjen vodni tok od mesta kondenzacije navzven.
Omenjeni vodni tok pa je ključni mehanizem, ki onemogoča permanentno zaščito stenske barve pred plesnenjem z uporabo biocidnih pripravkov. Omenjeni vodni tok namreč neprestano spira biocide od mesta kondenzacije navzven, kar pa sovpada s širjenjem plesni. Na podoben način se v primeru slabe hidroizolacije biocidi spirajo, ko stene vsrkavajo vodo s tal.
 Pomemben parameter pri nastajanju plesni v stanovanjskih prostorih je tudi ustrezna paroprepustnost uporabljenih materialov. V stanovanju so namreč številni dejavniki, ki dvigujejo relativno vlažnost, kot npr. kuhanje, telesna aktivnost stanovalcev, kopalnica, dihanje rastlin …, zato je odvajanje le-te ključno za preprečevanje kondenzacije v notranjih prostorih, paroprepustnost materialov pa je hkrati edini faktor, ki svojo vlogo opravlja neprestano, neodvisno od človeka in vira energije.

Težave s Hidroizolacijo
 V današnjem času novogradnje težav kapilarnega vleka voda zaradi neustrezne hidroizolacije načeloma nimajo več, sicer pa za tovrstne težave, ni dolgotrajno učinkovitih rešitev, brez da se odpravi vzrok za nastale težave. Ne samo to, v primeru, ko se plesen pojavi zaradi takšnih anomalij, jo lahko smatramo tudi kot indikator napak v hidroizolaciji in naj nam služi kot povod za odpravo takšnih anomalij, kar pa običajno ni enostavno, saj od investitorja zahteva tako vložek časa kot tudi znaten finančni vložek.
Samo pojavnost plesni seveda s kakovostnimi namenskimi materiali lahko bolj ali manj dolgoročno prekrijemo, vendar pri tem ostaja grenak priokus. Vsaka tovrstna sanacija plesni namreč ne odpravi samega razloga za nastanek težave, zato se vlek vode po steni nadaljuje, posledično pa se v steni tudi še naprej odvijajo vsi fizikalno-kemijski procesi, ki lahko s časom poškodujejo samo kakovost stene zaradi odlaganja in kristalizacije mineralnih snovi.
Ne glede na potrebnost po odpravi vzroka za pojav plesni kot posledico kapilarnega vleka vode s tal, pa v določenih primerih potrebnih gradbenih del ni mogoče izvesti takoj, plesni pa zaradi razlogov, ki niso zgolj estetski ampak tudi zdravstveni, pač moramo čim prej odpraviti. Kot kurativa se za s plesnijo poraščene površine priporoča najprej čiščenje z vročo/toplo vodo, po sušenju pa še dezinfekcija z izdelkom Algicide Plus.
Po sušenju imamo dve opciji barvanja:
A: Osnovna rešitev: barvanje z JUPOL Citro oziroma s katero drugo barvo družine JUPOL, kateri dodajamo biocidni pripravek JUBOCID (JUPOL Gold, , JUPOL Brilliant, JUPOL Thermo, JUPOL Classic, JUPOL Latex satain, JUPOL Latex semi mat, JUPOL Latex matt …). Trajanje tovrstne zaščite bo odvisno od obremenitve površine nudilo zaščito za nekaj tednov lahko pa tudi do nekaj let.
B: Barvanje z vrhunsko namensko barvo JUPOL Amikol, ki je oplemenitena s tehnologijo napredne mikromatrične enkapsulacije in pralnostjo 1. razreda po EN13300. Kombinacija pralnosti in enkapsulacije omogoči zaščito, ki na konstantno mokrih stenah lahko traja tudi do celega leta ali celo dlje. Učinkovitost proizvoda je bila temeljito laboratorijsko preverjena v različnih inštitucijah tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

Levo: običajna zidna barva ne izkazuje odpornosti pred rastjo plesni; desno: vrhunska stenska barva ohranja odpornost pred rastjo plesni tudi skozi daljše obdobje izluževanja. 

Puščanje cevi
 Kadar puščajo vodovodne ali odtočne cevi, običajno plesen ni prva težava na katero pomislimo in praviloma ne predstavlja povoda za sanacijo plesni, saj je močnejše vodilo samo puščanje cevi. V kolikor je puščanje res minimalno in bi želeli prisotnost plesni izključiti zgolj za krajše obdobje, dokler se ne pričnejo sanacijska dela, se lahko poslužimo enakih korakov kot v primeru, da težavo povzroča kapilarni vlek vode.

Toplotni mostovi & nezadostno kroženje zraka
 V dandanašnji gradnji, kljub vsesplošni ozaveščenosti o problematiki toplotnih izgub in posledično tudi povezave med toplotnimi mostovi in pojavnostjo plesni, se še vedno ne izključuje tega pojava. Resda je puščanje toplote iz stanovanja praviloma bistveno manjše kot v preteklosti, po drugi strani zaradi strmenja k energetski varčnosti, posledično tudi kroženje zraka v stanovanju ni več takšno kot nekdaj, s tem pa je močno oslabljen mehanizem odvajanja zračne vlage.

Kjer je izmenjava stanovanjskega zraka z okoliškim izrazito nizka, tem bolj do izraza pridejo napake v toplotnoizolacijskem ovoju. Pojav plesni v takšnih primerih mnogokrat lahko odpravimo z rednim zračenjem, s čimer odvajamo odvečno vlago iz stanovanja.

Nekoliko bolj pasivna rešitev pa je notranja izolacija s sistemom JUBOLIN Thermo + JUPOL Thermo. Pri tem gre za sistem ki zmanjša toplotno prehodnost iz zraka na steno, s čimer molekule vode ob stiku s površino izgubijo manj energije, zaradi česar je možnost kondenzacije znižana. V marsikaterem primeru tovrstna rešitev zadostuje, še posebno, če jo podpremo z zračenjem, ni pa to nujno uspešna rešitev za vsako površino, kjer je napad plesni posledica kondenzacije na toplotnih mostovih – hladnih točkah.

Kadar omenjena rešitev ni zadostna, jo lahko podkrepimo z dodatkom biocidnega pripravka JUBOCID k barvi sistema JUPOL Thermo. Lahko pa površino po sanaciji z Algicide Plus prebarvamo z JUPOL Citro oziroma s katero drugo barvo družine JUPOL, kateri dodamo biocidni pripravek JUBOCID. S tem boste učinkovito odpravili težavo, kadar imate opravka z manj obremenjenimi površinami za obdobje od enega do več let. Kadar pa je težava intenzivna, priporočamo JUPOL Amikol.

Težave z nezadostnim kroženjem in posledično oslabljenim sušenjem sten lahko vsaj delno rešujemo tudi z raznimi napravami za razvlaževanje, klimatskimi napravami in rekuperatorji, vendar pri tem lahko v stanovanju ostajajo določena kritična mesta, ki jih s tovrstnimi ukrepi ne odpravimo.

Govorimo o mestih, ki so običajno očem skrita, kot npr. površine za omarami, posteljami in drugim pohištvom. Ravno ta mesta so tudi najbolj problematična s stališča nastanka plesni, ki vplivajo na naše počutje, saj so površine relativno velike in tako se zaradi nedostopnosti na njih nabira več prahu, ki predstavlja vir hranil za plesni, dodatno pa so to še očem skrite površine, zaradi česar nas ne moti toliko, kot če se to pojavlja na vidnih površinah. Na takšnih površinah je najučinkovitejša rešitev pleskanje z ustrezno zaščito kot npr. JUPOL Citro oziroma s katero drugo barvo iz družine JUPOL, kateri dodajamo biocidni pripravek, za še učinkovitejšo zaščito pa lahko uporabimo tudi JUPOL Amikol.

Ker se biocidi med svojim delovanjem s časoma porabljajo, lahko v obzir vzamemo tudi dejstvo, da s številom nanosov (štejejo zgolj nanosi, ki so naneseni na steno brez plesni) zaščitne barve močno izboljšujemo dolgotrajnost zaščite.

Površine namenjene vodni obremenitvi
 Obstajajo pa tudi nekatere vsem znane rešitve, ki pa se jih ne moremo posluževati na vseh površinah, in sicer za gladke, popolnoma nevpojne inertne površine kot npr. steklo, keramika in podobno. Tovrstnih rešitev se običajno poslužujemo nad kuhinjskimi pulti in v prostorih z večjo obremenjenostjo z vodo, kot so npr. kopalnice savne tuš kabine in podobno. To so površine, kjer za razliko od prejšnjih situacij, močenja stenskih površin ni mogoče preprečiti, oz. so same površine prav temu namenjene.

Ker keramične steklene in podobne inertne obloge ne dopuščajo »popolne svobode« glede izgleda, strukture, barve in ostalih estetskih parametrov, ki so omogočeni na drugih stenskih površinah, dodatno pa kot izpostavljena mesta ostajajo bodisi fuge, bodisi druge izvedbe dilatacij med posameznimi elementi oblog, se ponuja tudi alternativna rešitev. Gre namreč za namenske tipe reaktivnih premazov, ki so kemično in mehansko izredno odporni ter jih je zato moč uporabiti tudi na mestih, kjer praviloma prevladuje keramika.

Tako lahko npr. za obloge kopalnic ali kuhinjskih pultov uporabljamo tudi Microtopping sistem, ki sestoji iz akrilne dekorativne mase, ter HYDROSOL Polyurethane 2k poliuretanskega (PU) laka. Slednji dekorativno obdelanim površinam nudi popolno zaščito pred vodo in mehansko trdnost, ki omogoča vzdrževalno čiščenje tudi ob uporabi čistil, kot so razmaščevalci in odstranjevalci vodnega kamna, dodatno pa popolnoma zaporna površina ne omogoča vpitja vode v steno, zaradi česar le ta hitreje odteče in se osuši.

Podobno kot na keramičnih ali steklenih oblogah to praviloma zadostuje, da je rast plesni onemogočena, v kolikor pa pride do situacije, da so takšne površine skozi daljše obdobje nedotaknjene, da se površina umaže in je vlažnost prostora povišana, pa v dolgem obdobju lahko pride tudi do rasti plesni. V primeru plesni na takšnih površinah le to enostavno obrišemo in očistimo. Tako je površina popolnoma obnovljena in ne potrebuje nadaljnje obdelave z biocidnimi pripravki.