Mestne zgradbe morajo občutiti utrip narave
11.01.2024 Brilosa d. o. o.: kakovostno bivanjsko udobje s projektiranjem in strokovno izvedbo kakovostnih objektov
V deželi, bogati z lesom in kjer je bil les stoletja prevladujoč material za gradnjo stavb, ni boljšega gradiva.
Les je naraven in obnovljiv energetski vir. Izdelava, vzdrževanje in razgradnja lesenega gradiva je okolju prijazna. Uporabljen razglaša dober okus: lesene stene, strehe, stopnice, portali, plotovi in tako dalje so preprosto žlahtni in vidno elegantni. Bivanje v lesenih stavbah je prijetno in zdravo.
Ker je bil v prostoru naše naselitve les prvobitno gradivo, ki je močno zaznamovalo naše prostorske in arhitekturne značilnosti, je v naši zavesti zapisan kot vedno prisoten material, ki ima odlične tehnološke lastnosti, lahko ga žagamo, cepimo, rezljamo, stružimo, krivimo, ga barvamo in zlatimo.
V zadnjem obdobju veliko govorimo o okolju prijaznem razvoju, ki smo ga nerodno prevedli iz tujega jezika v trajnostni. S ciljem znižanja količine škodljivih izpustov v ozračje, predvsem ogljikovega dioksida, živahno razpravljamo o okolju prijaznem pridobivanju elektrike, o izkoriščanju sončne in energije vetra, o vozilih na električni pogon in tako dalje. Vse sem nam zdi razumljivo, izvedljivo in dosegljivo, kar kaže tudi naraščajoče prekrivanje streh s paneli za pridobivanje elektrike.
Le redki so posamezniki, ki ugotavljajo, da so postavljeni cilji okolju prijaznega razvoja, ki v Evropi temeljijo na povečani uporabi okolju prijazno poizvedene elektrike (hidroelektrarne, vetrnice, sončne elektrarne), utopični. Poleg številnih dejavnikov, ki predstavljajo velike prepreke na poti k cilju – to je k proizvodnji vedno večjih količin električne energije brez uporabe premoga in nafte – od časa, potrebnega za izdelavo množice nove infrastrukture, do potrebnih surovin, ki so pičle (baker, nikelj, litij, volfram …), je tudi dejstvo, da proizvodnja vseh potrebnih naprav na pogon naravnih virov še zaleč ni okolju prijazna.
Kot zagovornica varstva okolja sem zagotovo na strani tistih, ki trdijo, da je korak naprej možen le z varčevanjem (tudi z varčevanjem v potrošnji električne energije), z racionalizacijo gradenj, z gradnjo stavb v merilu človeka, z uporabo avtohtonih gradiv, ki so pri roki. Sprašujem se, kdo je odgovoren in zakaj se okolje obremenjujoča gradiva, kot so vsesplošno razširjen beton, steklo, mnoga sintetična gradiva in tako dalje, vsaj pri manj zahtevnih gradnjah ne nadomesti z gradivi, izdelanimi iz avtohtonih materialov: lesa, gline in kamna. Bilo bi cenejše in okolju bolj prijazno kot postavljanje novega električnega omrežja na obnovljive vire.
Več v reviji Gradbenik julij-avgust 2023